J. Kurinčič, Družina: Zavist

V knjigi Kaznovana podjetnost je Jože Žontar predstavil življenje Franja Sirca, enega najuspešnejših slovenskih predvojnih podjetnikov, ki ga je povojna oblast v montiranem Nagodetovem procesu obsodila na 10 let zapora in mu zaplenila premoženje. Njegov … Beri dalje

Politični kriminalisti

Slovenija ima svojo krizo, ki poteka v brezobzirnem finančnem izkoriščanju države. Običajno to poteka preko državnih bank, ki podpirajo državna in nekatera polprivatna podjetja. Zaradi »slabega gospodarjenja«, ki se mu po slovensko reče kraja, propadajo banke in mora potem država iz proračuna v milijardnih zneskih dokapitalizirati in to se vsakih nekaj let ponovi.

N. Mazi, Slovenski čas: Sodobna tiranija

Človek našega časa je postavljen pred številne (vsiljene) izzive Človeštvo moderne dobe na visoko razviti zahodni polobli je prepričano, da živi v svobodni, odprti in demokratični družbi; da se lahko svobodno giblje, razmišlja in odloča; … Beri dalje

Strah pred elitami

Pripisovanje pripadnikom elit vnaprejšnje lastnosti, kot so pokvarjenost, spletkarstvo, želje po izkoriščanju večinske populacije, so pač intelektualno na istem nivoju, kakor zavračanje množice kot iracionalne, hujskaške in nasilne. A vendar se takšen pogled vedno bolj širi. Poglejmo si zgolj slogan »mi smo 99%«, ki se ga je posluževalo gibanje Okupirajmo Wall Street.

„Austrija, hvala ti za kruh!“

Ženička z naše vasi je med obujanji spominov zvedavi otročadi rada rekla: „Nikul nam ni tak dobro šlo, ko za cajta Hitlera.“ Ne, ni pozabila, koliko gorja je njeni rodbini nanesla nemška mobilizacija štajerskih fantov. Tudi ni bila proti Titu. Zanjo je Tito bil mož in pol. Od kod torej ta srhljivi „nikul tak dobro“?

J.Damijan, blog: Kako izgubiti dobljeno tekmo

Ob osamosvojitvi je bila Sloveniji v zibko položena usoda, da bo uspešna. Najmanj »balkanska Švica«. To, resnici na ljubo, ni posledica nekih prirojenih izjemnih sposobnosti slovenskega naroda, pač pa dejstva, da smo bili stoletja pod … Beri dalje

Recept za (ne)srečo

Ljudje, ki svoje dohodke primerjajo z drugimi, še posebno s sorodniki in prijatelji, so manj srečni, poročajo raziskovalci s pariške School of Economics. Njihove ugotovitve pomagajo razložiti duhovno stanje pri Slovencih, ki smo znani po … Beri dalje