Slovenska javnost je končno dočakala intervju famoznega teoretika levih zarot v Južni Ameriki in širše Alejandra Pena Esclusa, objavljenega v Demokraciji št. 21. Za razliko od že desetletje priprtega Julijena Assangeja, ki si ga podajajo zahodni kazamati zato, ker je razkril tajna dokumenta obveščevalnih služb, iz katerih izvira, kakšno usodo so namenili celemu svetu, pa Assangeu zato ni rešitve, je predmetni Pena v priporu preživel manj kot leto dni, kar predstavlja celotno trpljenje zaradi izrečenih misli.
Kaj reči o delih in človeku, ki enači marksizem, soroš-levičarstvo in posle z mamili, se ne spozna na prav nobeno izmed tem in ki se mu vodja Kolumbije Gustavo Petro prikazuje kot levičar tipa Morales ali Chavez?! Človek, ki ne loči med narko dilerjem, obdelanim v medijskih laboratorijih ZDA tipa Smartmatic, Indra ali Dominion, ki so pokradli volitve v ZDA in zakonitega predsednika Trumpa spravili v več kot 30 kazenskih postopkov, in Hugom Chavezom, ki ga je na oblast spravilo ljudstvo Venezuele in ki je bil marksist. Človek, ki ne loči med Teksasom, Tuckerjem, Carlsonom in BLM, ki jih povezuje s fantomskim forumom Sao Paula, ki pripisuje Black lives matter marksistično orientacijo in ki smiselno trpa liberalni Čile (najbrž tudi anarhistični Peru) v komunizem. Peni je isto marksizem, soroševo liberalna globalno demokracija, narkomanska Kolumbija, socialistična Venezuela, socialno demokratka Brazilija, CuCluxClanovski Teksas in Black Lives Matter. Družilo naj bi jih to, da jih vodi Forum Sao Paulo! Domnevni forum brez članstva, druščina občasnih srečevalcev, ki vsi skupaj nimajo denarja za tepsijo bureka, naj bi upravljal mreže open society skladov, težkih milijarde milijard dolarjev, ameriške hedge sklade tipa Black rock, ki pod upravo Wall Streeta, Federal Reserves of USA in Mednarodne svetovne banke razpolagajo z milijardami milijard dolarjev, vojaško industrijo zahoda, ko obrača milijarde milijard dolarjev, zaradi česar neti vojne po celem svetu. O mamilih ve toliko, da je nekaj kokaina v Kolumbiji, medtem ko o heroinu in o sintetičnih mamilih in vsem ostalem, kar je pod nadzorom ZDA, CIA, DEA, mehiških kartelov in zaveznikov ZDA, ne ve ničesar. Peni se v isti stavek vrivajo milijarde milijard milijard zahodnega kapitala, ukradene volitve v ZDA, soroševske organizacije tipa BLM ter nekaj južnoameriških voditeljev (Lula, Morales …), ki vsi skupaj ne razpolagajo z resursi za lastno preživetje, pa živijo z narodom vred v polni revščini, podhranjenosti, v favelah in barakah ob rekah in jezerih.
Ob naštetem v oči bode definicija kulturnega marksizma, ki se izmika opredelitvi, Pena pa za marksiste razglaša Soroša, multinacionalke zahoda, izdelovalce sintetičnih mamil, nadoblast ZDA nad heroinom z Bližnjega vzhoda, medijske manipulatorje pokradenih volitev v ZDA, nemire v Čilu, nezadovoljstvo v Teksasu, kadrovske zgage po TV postajah. Edino trdno karakteristiko kulturnega marksizma Pena vidi v nasprotovanju krščanski civilizaciji, kulturni marksizem pa je nekaj, kar jo ruši. Ker ga ne zna opredeliti po vsebini, ga opredeli po funkciji: »Cilj kulturne vojne, kulturnega marksizma, kot ga tudi nekateri imenujejo, je uničenje zahodnega sistema demokracije, vrednot, naše civilizacije, če hočete«. Kulturni marksizem je torej pojem, ki ga sam avtor rabi podredno, kot del strukture kulturne vojne »ne ve se, česa« proti »naši« (čigavi?) civilizaciji. Pri tem se Pena zaveda, da v »kulturni marksisti« tlači Soroša, Rotchilde, Morgane, Charlesa III. z vso kraljevo krono, Tonyja Blaira, Davoški forum, hedge, vojaške in farmacevtske industrije, ki pošiljajo patriote republikance v kazenske postopke, ustanavljajo BLM in sorodne institucije, postavljajo oblast v Južni Ameriki (z izjemo pol ducata držav), da so torej kulturni marksisti ravno nosilci »naše civilizacije«, naddržavnih globalnih forumov, izropanega denarja, odsotnosti časti ter poštenja. Voditelji so revni, neuki južnoameriški vladarji polovice tistega, kar je znotraj meja podrejenih jim držav, ki vsi skupaj nimajo denarja za pošteno kosilo, države jim pa tonejo v pogubo in siromaštvo. Miš torej vlada slonu!
Fatamorgane Pene so instrumentalizirane, namenoma popačene od teh istih politkomisarjev zahodne imperialne civilizacije, da bi se spregledalo temeljno. Kulturni marksizem, ki je brez slehernega vpliva, ki nima moči zamenjati župana v Osilnici ali Loškem potoku, je izrisan v študijih zahodnih medijskih manipulantov kot realna moč, ki postavlja vlade vsepovsod (vključno z ZDA), da bi se pozornost odvrnila z resničnih rušilcev krščanske kulture, ki je več praktično ni, ker je okupirana z denarnimi tokovi neobstoječega denarja (tudi v San Paolo banki), orožarskimi posli zveze Nato, brutalnimi vojaškimi posegi vsenaokoli, vnašanjem LBGT perverzij vseh vrst v tkivo sodobnega zahoda. Vse te negativnosti se nalagajo v nečem, česar Pena ne zna opredeliti. Vse, kar pravi, se mu pojmovno izmika v kulturno vojno, ki žal več ni kulturna, temveč dejanska, pa podaja kulturi vlogo primarnega motivacijskega agensa, nadrejenega denarju, moči, oblasti, vplivu vseh oblik, ki nas pelje iz navadne svetovne v jedrsko vojno in izničenje, za kar komunisti ne bodo krivi. Ne, ker morda ne bi hoteli, temveč ker nimajo moči za to.
Tole posmehovanje Esclusu kot vodilnemu teoretiku zarot je vse prej kot okusno Pa še kako prav ima mož v svojih izvajanjih. Komunisti/levičarji so se v svojem boju za oblast povezovali tudi z najhujšimi kriminalci in človeškimi izmečki. Spomnimo se le pakta Ribbentrop – Molotov, na katerega še vedno prisegajo vsi komunisti na svetu. Kaj vse so počeli naši komunisti in kaj počno njihovi ponosni nasledniki, vemo. Vemo tudi, da so z vsemi čudnimi in deviantnimi skupinami širom po svetu povezani izključno levičarji. Kaj še hočemo kot dodatni dokaz njihove zarote proti zahodni civilizaciji?
Gospod Radonjić, mene niti ne preseneča več, da objavljajo intervjuje s takimi ljudmi ravno v “desni” Demokraciji. Svoj čas sem celo verjel, da je res desna, vendar je norija z epidemijo marsikaj postavila na svoje mesto in smo lahko hitro videli, kam pes taco moli.
Ko začne nek medij, ki naj bi se imel za resnega, objavljati take tabloidne vsebine, pomeni, da je res v hudih škripcih. Pa ne zaradi Golobove vlade, ampak zaradi tega, ker je izgubil rdečo nit. Če upoštevamo, da je Janša napisal spremno besedo v knjigo o “kulturni vojni”, je vse jasno.
Slovenska desnica pa ima to težavo, da je (trenutno) izven parlamenta in je tudi Brščič vrgel puško v koruzo.