Potegnjeno iz čivka dr. Aste Vrečko: Odlomek oddaje Intervju z Matjažem Gamsom, nekdanjim državnim svetnikom, ki je izjavil: “[…] ker po moje je tudi Hitler hotel dobro človeški civilizaciji, ampak seveda efekt je bil pa zelo negativen”. Takšne izjave so obsojanja vredne, nedopustne in zavržne ter terjajo opravičilo.
Tu se ne bom spuščal v debato o tematiki, ker je bilo o tem že veliko napisanega in komentiranega. Mene predvsem fascinira odziv neke dr. sc., ki je celo ministrica v vladi, ki očitno sploh ni sposobna razumeti sorazmerno enostavnega stavka. Niti malo ne dvomim, da ji zaradi svoje ideološke zaslepljenosti pri vsaki besedi ali povedi, v kateri je omenjen Hiter ali nacizem, zazvonijo vsi rdeči alarmi. In tudi ne verjamem, da se namenoma pretvarja in namenoma izkrivlja resnični namen izrečene primere. Ne. Ona globoko verjame, da je njena interpretacija pravilna.
V tem primeru se lahko samo nasmehnemo in rečemo: blagor ubogim na duhu, njih je božje (komunistično) kraljestvo. Položaj pa je v resnici še mnogo hujši. Na položajih imamo ljudi (na žalost vseh političnih barv), ki niso sposobni razumeti nekaj ključnih pojmov za delovanje družbe kot celote. To pa zelo negativno vpliva na celotno družbo na vseh nivojih. In so tudi temelj »tisoč in več malih težav«, ki vplivajo na slovensko družbo, kot se je izrazil bivši ameriški veleposlanik Joseph Adamo Mussomeli na vprašanje novinarke, katere so ključne težave Slovenije. Naštejmo in pojasnimo, kaj pomenijo nekateri pojmi, ki jih sicer vsi poznamo, pa jih večina niti slučajno ne razume prav oz. ne razume njihove vsebine v kontekstu sodobne organizacijske kulture.
Ali ločimo pomenske razlike med izobraževanjem, usposabljanjem in kompetencami?
Vsakdo se med nami srečuje s pojmoma izobraževanje in usposabljanje. Temu je potrebno dodati še pojem kompetence. Večina podjetij in ustanov ima izobraževalne centre. To je posledica popolnoma napačnega razumevanja, kaj je izobraževanje in kaj je usposabljanje. Skozi izobraževalni proces, ki ga izvajajo izobraževalne ustanove (šole!!), po koncu izobraževanja dobimo dokazilo, da smo končali določeno šolo (spričevalo, diploma ipd.). V zadnjem času so začeli diplomam dodajati še dokazilo o kompetencah. To je običajno spisek predavanih vsebin, ki jih je študent (dijak) poslušal (ali jih pa tudi ni, so v programu), kar ima seveda zelo malo skupnega s kompetencami.
Če pogledamo v definicijo pojma kompetenca, bomo hitro ugotovili, da je to v resnici usposobljenost za izvajanje posameznih aktivnosti. Z diplomo ali poslušanjem predavanj si kompetenc zagotovo nisi pridobil. Je pa to seveda osnova za naslednje poglavje, ko je potrebno ta znanja, ki smo jih osvojili tekom izobraževalnega procesa, aktivirati preko usposabljanja. Usposabljanje se izvaja v praksi (včasih smo temu rekli vajeništvo, specializacija npr. v medicini, priprava strokovnega izpita preko zahtevnih izobraževanj ob mentorstvu izkušenih sodelavcev ipd.). Tega se ne izvaja več v šolskem sistemu, temveč je to naloga delodajalcev. Oni morajo poskrbeti, da pri njih zaposleni pridobijo ustrezno usposobljenost za izvajanje aktivnosti za čim višjo produktivnost.
Izobraževalni centri v podjetjih (ustanovah) morajo postati centri za usposabljanje (trening).
Da poenostavim: podjetja, ustanove ipd. ne rabijo izobraževalnega (education) centra, temveč center za usposabljanje (trening). Dolžnost takega centra za trening je, da organizacijo podpre z usposabljanji za usposobljenost, ki se pričakuje na osnovnem in vseh podpornih procesih, ki jih s svojimi aktivnostmi izvajajo zaposleni na vseh nivojih. Izgleda kot dlakocepstvo. Pa ni. Bom dodal še eno »podrobnost«. Znanje se v izobraževalnem procesu meri z ocenami pozitivno, pri čemer se to deli na odlično (5 oz. 10), zelo dobro (4, oz. 9 in 8), dobro (3 oz. 7) in zadostno (2 oz. 6), in negativno (1 oz. 5–1). Pri usposabljanju pa poznamo samo dve oceni: pozitivno (usposobljen) in negativno (neusposobljen). Bolj »učeno«: si kompetenten ali nisi kompetenten, bolj po »domače« pa: obvladaš ali ne obvladaš.
Zaradi napačnega razumevanja se od izobraževalnih ustanov pričakuje, da bodo »bruhale« npr. inženirje, ki bodo takoj sposobni biti maksimalno inovativni, bili sposobni voditi projekte ipd. Pri zaposlovanju se zato od vsakega novo zaposlenega pričakuje, da je že takoj sposoben izvajati aktivnosti na najvišjem možnem nivoju. Eno in drugo je neumnost, ki nas drago stane, v obliki bistveno premajhne dodane vrednosti. Posledično imamo zato vodje, ki so nadzorniki in niso vodje, ki vodijo sodelavce, so njihovi mentorji in ključni graditelji kulture izgradnje in prenosa znanja. Ključni pojem mentor je zato pri nas običajno samo čin in majhen dodatek k plači.
Polna usta so nas komuniciranja, pa razumemo, kaj pomenijo posamezni pojmi na tem področju?
Temu dodajmo še tri oz. štiri pojme, ki si po zahtevnosti sledijo: podatek, informacija, komuniciranje in znanje. Da zelo poenostavim, bom to povedal v treh stavkih. Podatek, ki nam pove nekaj novega, je informacija, informacija, ki jo predam naprej, postane komuniciranje, takrat ko od prejemnika informacije dobim potrditev, da je to informacijo prejel in jo tudi razumel. To je v stroki opredeljeno kot komunikacijski sklop: oddajnik-informacija-prejemnik-povratna zanka (ang. feedback). V organizacijskem smislu znanje nastane takrat, ko se preko komuniciranja s sodelavci informacija prenese med vse za to zainteresirane (oz. tiste, ki to informacijo potrebujejo) in postane del t. i. strokovne avtonomije, ki se na ta način stalno nadgrajuje. Strokovna avtonomija zato ni (oz. se ne sme zgoditi) v posamezniku, temveč v stroki.
Dodajmo: informacijska baza (ang. database) je sistem, v katerem so shranjeni podatki, ki nam (lahko) služijo za pridobivanje informacij. Torej gre pri t. i. informacijski varnosti v resnici za varovanje podatkov, in ne informacij. Če nam podatki povedo nekaj novega, pa so v tem primeru informacije. Kadar širimo informacije (obdelane podatke, nekaj novega …) brez pričakovanja, da dobimo povratno informacijo, ali je bila pri prejemnikih informacij prejeta in razumljena, je to informiranje, in ne komuniciranje.
Komuniciranje in kakovost sta bolj povezana, kot si večina misli.
To je bolj pomembno, kot si predstavljamo, ker vsi standardi kakovosti govorijo o komuniciranju strategije, politik v organizaciji, navodil za izvajanje aktivnosti, dobrih praks ipd. Pri nas zahtevo po komuniciranju (strategije, politik, navodil ipd.) preprosto pokrijemo z obešenjem na spletno stran ali pa preko elektronske pošte, brez da bi dobili povratno informacijo, ali je naše sporočilo pravilno razumljeno oz. se sprejema s strani tistih, ki jim je bilo sporočilo namenjeno. In ob takem ravnanju smo prepričani, da smo zadovoljili zahtevam iz standardov kakovosti (npr. ISO standardi). Mimogrede. Kdor res razume sisteme kakovosti oz. njihov namen za stalno izboljševanje izvajanja nalog, ta razume, da je pravilen pretok informacij (komuniciranje …) ključen. Če je slučajno kje drugače, me prosim obvestite. Bom zelo prijetno presenečen …
Ko smo že prišli do pojma kakovost, je treba tudi tega pojasniti. Kakovost je matematična kategorija, ki nam pove razmerje med dobrimi produkti in vsemi produkti in se meri v odstotkih. Kakovost niso standardi kakovosti. Standardi kakovosti so priporočila, kako vzpostaviti sistem, ki nam pomaga k višji kakovosti naših produktov (proizvod ali storitev). O tem sem sicer že pisal na tem portalu (npr.: Prevelika formalizacija vseh postopkov v javnem sektorju – 1. del – Časnik (casnik.si) ).
Da zaključim. Takih pojmov, ki jih napačno ali pa slabo razumemo, je še kar nekaj. Pa o njih kdaj drugič. Mogoče se bo koga prijelo in bo malce bolj resno razmislil o pomenu mnogih pojmov, ki jih redno uporabljamo v praksi in nismo prepričani, da jih tudi pravilno razumemo. Od sedanjih oblastnikov, ki se v glavnem posvečajo samo kulturnemu boju, tega vsekakor ne pričakujem.
Komaj verjetno protislovje: več kot je v tej moji deželi procentualno visoko izobraženih, magistrov ,doktorjev in vseh sort svetnikov, večja je splošna funkcionalna nepismenost.
Vrečkova ima diplomo in doktorat s FDV-ja. FDV pa je fakulteta za poneumljanje ljudi. Ni potem čudno, če ni sposobna razumeti preprostega stavka, še zdaleč ni edina.