Štiri podobe naše šole

uciteljPrva podoba – od sodelovanja do rušenja

Na neki ljubljanski osnovni šoli sem imel delavnici v dveh razredih paralelk. V prvem razredu je delavnica izvenela živahno, razmišljujoče in sodelujoče. Dosegel sem namen. V drugem razredu je bilo vzdušje nesodelujoče in rušilno. Dve šolski uri sem speljal, a slab občutek je ostal. Večina je kazala nezainteresiranost, precej učencev je poskušalo vztrajno rušiti to delavnico. Sam sem sproti spreminjal izvajanje in iskal primeren način.

Druga podoba – solze v razredu

N tej isti šoli sem bil med odmorom v razredu, kjer je bila kasneje delavnica. Zadnji učenci so še pisali matematični test. Učiteljica jih je precej nesramno vzpodbujala, naj že vendar končajo. Eno dekle je po oddanem testu bruhnilo v jok. Na koncu se m ije učiteljica opravičevala, da če popusti enemu, potem hočejo vsi nekaj doseči. Ne vem pa, kaj se je natančno dogajalo, a zame je bilo zelo neprijetno.

Tretja podoba – motivacija

Konec tedna sem na otroškem rojstnem dnevu v vlogi organizatorja opazoval čarodejsko predstavo za 15 otrok, starih večinoma 7 let. Otroci so bili vključeni, navdušeni in motivirani. Uro in pol predstave ni bilo niti najmanjšega dolgega časa. Občasno sva sicer s sodelavko malo pomagala kakšnega najbolj navdušenega otroka usmeriti z „odra“ nazaj na sedež, kaj več pa ni bilo potrebno. Po koncu praznovanja so vsi navdušeni staršem pripovedovali,  kaj se je dogajajo in razglabljali so, kako so bili izvedene posamezne „čarovnije“.

Četrta podoba – stopiti izven okvira

V eni od javnih osnovnih šol zelo intenzivno vključujejo metodo montessori. V razredih delajo s konkretnimi materiali. V drugi osnovni šoli pa po predstavitvi elementov metode montessori  ugotavljajo, da vnašanje teh elementov v njihovo običajno delo, predstavlja prevelik izziv.

Te štiri podobe se prelivajo v tri elemente, ki so pomembni: komunikacija, motivacija in ustvarjalnost.

Komunikacija

Pri komunikaciji gre po eni strani za komunikacijo učitelja z učenci. Sam verjamem, da bi lahko z drugačno komunikacijo svojo drugo delavnico izpeljal uspešnešje. Tudi učiteljica matematike bi lahko z drugačno komunikacijo bolj uspešno izpeljala zaključek matematičnega testa. A razumem stisko učiteljice, ki je verjetno pred dnevnimi zahtevnimi izzivi. Samo s spremembo lastne komunikacije ne more spremeniti šole. Smo pred izzivi komunikacije na nivoju šole. Učitelji in ravnatelj morajo začeti s komunikacijo (skupnim iskanjem odgovorov na izzive). Pri tem se na začetku te komunikacije pogosto znajdejo pred oviro, da se tako ali tako ne da nič narediti. Omejuje jih sistem, učni načrti, kurikulum, delovni zvezki,… Nahajajo se pred konkretnim korakom „Stopiti izven okvira“ (Out of the Box). Zadnjič sem na delavnici o uporabi NLP pri delu z otroki slišal, da si neki učitelj vsako leto izbere nekaj učencev, ki so „problematični“ in jim posveča določen čas. Za te učence postane ‘pomemben drugi’ in menda drži, da je dovolj, da ima posameznik enega pomembnega drugega, da v življenju uspe.

Ustvarjalnost in inovativnost

Ustvarjalnost in inovativnost posameznih učiteljev lahko vedno dela veliko razliko pri uspešnosti in učinkovitosti pouka. Največjo razliko pa lahko napravi ustvarjalna in inovativna šola. Prvi korak v tej smeri je gotovo ravnateljev. Zelo hitro in na primeren način pa mora za ta ustvarjalni proces motivirati svoje sodelavce.

Saj ni treba posebej poudarjati, da ustvarjalnost nima meja. Bil sem na predavanju, kjer je direktorica uspešnega podjetja, ki se ukvarja z evropskimi razpisi rekla: „Če bi bila jaz ravnateljica šole, bi takoj zaposlila nekoga, ki bi samo pripravljal prijave za evropske razpise. Zanimiv izziv bi bila tudi šola brez delovnih zvezkov ali šola, kjer bi učenci vsaj polovico časa preživeli zunaj. Zadnjič sem gledal zelo prepričljiv video o osnovni šoli, ki deluje pod geslom „Od vrta do krožnika“. Večina pouka poteka na vrtu in v kuhinji. Učenci se učijo gojenja zelenjave in priprave hrane. Ob tem pa še mimogrede izračunajo ploščino gredice, izmerijo vrelišče vode in se, skratka, učijo s konkretnim delom in ob konkretnem delu.

Motivacija

Za našega čarodeja lahko rečemo, da je začaral otroke. Motivacija otrok za sledenje programu je bila izjemna. Njihova radovednost je bila prebujena do največje možne mere. Otroci so sledili, sodelovali in bili radovedni. Bi si od pouka lahko želeli kaj več? Verjamem, da bi s čarodejsko predstavo tudi sam izjemno motiviral osmošolce na moji drugi delavnici. In sploh ne bi bilo nemogoče vključiti moje teme. Seveda pa bi moral stopiti izven okvira in uporabiti svojo ustvarjalnost.

V nekem intervjuju v Sobotni prilogi Dela je mama – Nizozemka – ki ima otroka na Britanski šoli v Ljubljani, kamor hodijo tudi slovenski otroci, povedala naslednje: „Slovenski starši v svetu staršev so bili zelo presenečeni, kaj vse smo tuji starši spraševali in želeli vedeti.“ Za motivacijo, ustvarjalnost in dobro komunikacijo v šoli smo seveda odgovorni tudi starši. V našem prostoru take sorte radovednost ni zaželena. Obstaja strah pred odpiranjem prostora za sodelovanje staršev. Obstaja strah, da bi stopili iz okvira avtonomije šole in učiteljev.

Pripis uredništva: Danilo Kozoderc je prokurist v Zavodu Simetris Morje.