Svetovno prvenstvo v nordijskih disciplinah je končano. O njegovem finančnem delu, organizacijskih spodrsljajih pa tudi športnih uspehih bodo pisali poklicani oziroma kvalificirani. V slovenskem zgodovinskem spominu bo ostalo trajno zapisano, kako so bogatinski oligarhi s predsednico države in predsednikom vlade na čelu z astronomskimi cenami skušali preprečiti slovenski narodni praznik. Ostaja pa njeno trajno in globoko sporočilo, ki ga ne gre prezreti.
Planica je bila tako v stari Jugoslaviji, posebno pa v Titovi, svojevrsten praznik slovenstva. Tega oblast, kljub hudi jugoslavizaciji Slovencev, ni mogla nikoli v celoti preprečiti. Mnogim je šla Planica v nos. Zato se je začela njena času primerna modernizacija šele v samostojni Sloveniji. Zaslug dr. Milana Zvera kot takratnega odgovornega ministra ne more nihče prikriti. To je priznal celo sedanji minister Han, ki je eden redkih, ki kljub svoji strankarski pripadnosti kaže voljo do normalnosti. Lahko zapišemo, da je Planica nekaj najpomembnejšega, kar je samostojna Slovenija zgradila na področju športne infrastrukture. Jankovićeve Stožice očitno nikoli ne bodo dograjene in so materialna priča njegovega balkanskega bleferstva in nastopaštva.
Sedanja oziroma Golobova vlada ima resne in globoke težave s samostojno slovensko državo in slovenstvom nasploh. Nobena skrivnost ni, da se je dokopala oblasti ob pomoči specializiranih iz Belgrada uvoženih »kadrov«. Seveda pa bi oni bili brez moči, če ne bi imeli prav v kabinetu predsednika vlade posebno državno sekretarko za poniževanje in blatenje osamosvojitve. To je nedavno v svojem intervjuju tudi sama priznala. Njeno glavno delo doslej je ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve. Prvi uspeh, ki si ga bo pripela na svoja antidemokratična prsa, pa bo spomenik izbrisanim, ki ga bosta skupaj z Jankovićem postavila pred Rog. Seveda ne spomin tistim, ki se jim je zgodila krivica, ampak v spodbudo tistim, ki so pljuvali po samostojni in predvsem demokratični Sloveniji. Zato je prav, da dobiva interpelacijo vlada, ne pa ministrica za kulturo, ki sicer ni nič boljša, ni pa prvi krivec. Seveda pa bi bilo prav, da bi v interpelaciji opozorili na širše ozadje vladnega početja, saj gre v resnici za obračun z demokracijo. Ni slučajno predsednik vlade nedavno grozil opoziciji z ministrom za notranje zadeve, ki so stebri totalitarnih režimov. Zato, ne pa zaradi ljubljanskega kliničnega centra, Cankarjevega doma ali prizidka Narodne galerije je bil Zemljarič deležen državnega pogreba.
Petje slovenske himne ob zmagi Timija Zajca in ekipe skakalcev je ob razmerah v Sloveniji svojevrstna demonstracija proti vladi. Ljudje niso intonirali solkanski vladi domače “Giovanezze” niti “O bella ciao”, ki je v naših razmerah njena hrbtna stran, niti skrajni levici ljube zlorabljene Internacionale, še manj njenim poslancem »Druže Tito mi se ti kunemo«, ampak Zdravljico. V konkretnem okolju navzočnosti vladnih predstavnikov, zlasti predsednika vlade, je to jasen klic in opomin: »Dovolj vas imamo. Oligarhi, pustite Slovenijo pri miru ali spakirajte: Živela samostojna in demokratična Slovenija! Dokler bomo živeli, Slovenija ne bo propadla!«
