Vlada je sklenila, da banke zaradi finančnih potreb sanacije naravnih nesreč, ki so prizadele slovenijo, obdavči z 0,2 % bilančne vsote. Kot vsak dober gospodar so dvignile glas. Vse kaže, da zgolj zato, da so opozorile na svojo politično in gospodarsko moč, da pa je v resnici vse dogovorjeno z oblastjo.
Obdavčitev bilančne vsote, ki naj bi bila bančno premoženje, nestrokovnjaku ni najbolj razumljiva, saj naj bi načenjala njeno substanco. Človek, predvsem pa varčevalec, bi pričakoval obdavčitev dobička, ki je izjemno visok. Pa ne toliko zaradi dobrega gospodarjenja, ampak barabije. Drugače je ni mogoče označevati. Država je naravnost dolžna obdavčiti ekstra dobiček že zaradi osnovnega namena davkov. Banka je zaradi inflacije izjemno dvignila obresti na kredite, pri vlogah pa je pasivna ali skrajno zadržana. Lastniki vlog so tako dvakrat prizadeti. Prvič zaradi inflacije in drugič zaradi zadrževanja poštenega obrestovanja. Ne bomo presenečeni, da je tudi to del dogovora z banko. Vlada nam namreč finančna oligarhija, spomnimo se predsednice države, ki sama sebi ne bo polila zob, s katerimi finančno mesari nad državljani. Odnos do bank in varčevalec sta dokaz, kako je vlada odtujena od državljanov. Najprej bi morala pomisliti na njih. Kot njena najvplivnejša solastnica bi jo lahko prisilila v korekten odnos do državljanov. Onemela je!
Finančnih barabij ne more nihče zagovarjati. Razen oligarhov, ki so iz njih izšli. Pretresljivo pa je, kako so se oglasili varuhi demokracije. Zlasti oni, ki se dnevno sklicujejo na krščanske vrednote, ki jih zastopajo v politiki. V tem njenem ukrepu vidijo namreč uvajanje socializma in komunizma, nacionalizacijo, ki bo imela za posledico umik njihovega sedeža iz Slovenije in s tem konec določenih dobičkov zanjo. Še malo, pa bomo slišali pozive, naj jih gremo branit z živimi telesi ali vsaj beračit pri sodržavljanih, naj jim darujejo nekaj svojih prihrankov. Da te kap! Ali naši prihranki za branilce bank, za njimi stojimo mi, državljani, nimamo nobene vrednosti? Jim nič ne pomenimo? Jih bodo v prihodnosti volile banke? Jim naši glasovi nič ne pomenijo? Kdo nas bo branil v bližnji prihodnosti, ki jo bo zaznamoval še energetski fiasko?
Znano je, da so slovenske banke, zlasti pa NLB, trdnjava starih sil. Te so se njihovega pomena dobro zavedale. Spomnimo se delovanja Nika Kavčiča. Vse od osamosvojitve jih obvladuje Kučanov krog. Po potrebi jih tudi prodaja. Pod ceno, če so kupci pravi. Spomnimo se prodaj koprske in mariborske. Z branjenjem bank izrekamo javno podporo krogu bivšega oziroma prvega predsednika države. Vladi v teh skrajno težkih razmerah nima smisla nasprotovati, kar pa ne pomeni dodatne in povečane kontrole. Zakaj ne bi bolj podprli stališč fiskalnega sveta? So pravočasno opozorilo pred možno katastrofo. Pa še Janšev organ ni, čeprav se v stališčih pokrivata! Resnično ni jasno, zakaj se potem nekateri čudijo uspehom »novih obrazov« na več zadnjih državnozborskih volitvah.
Krščanstvo nima ekonomske doktrine. Zgolj socialno. Vsekakor mu je nasproten tudi kapitalizem. Zlasti v skrajnih oblikah, ki so njegova edina prava identiteta. Žal zaenkrat ni boljšega in uspešnejšega družbenega sistema. Prav zato je naloga demokratičnih strank, da stalno brusijo njegovo ostrino, ki se izraža v krutosti in neusmiljenosti do dolžnikov, bolj ali manj pa spregleduje varčevalce. Poslovne stranke so v boljšem položaju. Ker jih je velik del v poslovnem sorodstvu z njimi. Judje so postali večinski evropski bančniki, ker so kristjani s svojimi bankami, montes pietatis, pri nas sta bili vsaj v Gorici in Kopru, pogoreli. Gospodarstvo enostavno potrebuje banke, saj drugače ne more poslovati. Torej niso one problem, ampak njihov položaj in vloga v družbi. Nikdar in nikjer ne smejo biti nad ljudmi, ki so glavne žrtve cikličnih manjših in večjih finančnih kriz. Če šofer ne upravlja avtomobila, ampak on šoferja, se vsaj doslej to ni končalo dobro. Kot poštene obresti se smatra za vloge okoli 4 %, za posojila pa 0,5 % več. Seveda iz takih zaslužkov ne bi nastale bančne palače, ki dajejo poglavitno silhueto svetovnim prestolnicam. Zato je nadzor države nad bankami ena njihovih temeljnih nalog. Lahko jo vsestransko razvijejo, poglejmo Švico, ali pokopljejo. Spomnimo se Jugoslavije, kako se je tresla pred njimi. Seveda je na drugi strani res, da še nobena država ni propadla zaradi zadolženosti. Tudi banka jo potrebuje.
Ljubezen naših demokratov do kapitalizma izvira iz antikomunizma. Pri tem nekateri pogosto izgubljajo pamet. Interese kapitala postavljajo nad človeka, nad državljane, pri nas nad Slovenijo. Pri tem je vodilna ona, ki se razglaša za najbolj krščansko. Tudi zato je njena politična moč taka, kakršna je. Kritičen ali, bolje, trezen odnos do početja kapitalizma ni filokomunizem. Krščanstvo kapital izjemno sovraži. Ker danes bolj ali manj obvlada svet, je naše vrednote ponižal na nivo, ki ga niso imele nikoli v zgodovini. Počepanje pred njim ni rešitev. Nekdanja, predvojna SLS ni bila močna in praviloma vladajoča, ker je zlorabljala vero in vernike, ampak ker je gospodarstvo in svoje bančno zadružništvo moralo služiti ljudem. Tudi zato so vsi trije totalitaristi, ki so nas okupirali, najprej uničili njihovo bančništvo. Lepo je slaviti J. E. Kreka. Ignorirati njegova načela in delovanje pa je neresno. Nikoli mi ni bilo jasno, zakaj njegovega času primernega delovanja ne prevzemajo. To bi bilo v slovenski politiki veliko bolj učinkovito kot z osiromašenim uranom obogatene granate ukrajinske vojske.
Običajno se z Grando strinjam, tokrat pa se ne. Dobički morajo pač biti obdavčeni po neki stopnji, vendar je ekonomsko neumno, če bi bili obdavčeni progresivno, kot so npr. plače. Še progresivno obdavčevanje plač je sporno, vendar se ga utemeljuje z dejstvom, da bi država sicer težko zbrala zadostno količino denarja. Nasploh je administrativno vtikanje države v gospodarstvo praviloma škodljivo. V skrajnem primeru bi se lahko omejilo razliko med višino obresti na bančne vloge in višino obresti na bančna posojila.