Gorje mu, kdor v nesreči biva sam, se glasi slovenski pregovor. Kljub porastu individualizma in sebičnosti še vedno večina Slovencev človeku, ki se znajde v nesreči, priskoči na pomoč. Pri tem se ne sprašuje, ali je do nesreče prišlo po spletu okoliščin in zaradi naravnih razdiralnih sil ali neumnosti in drznih ravnanj ponesrečenca. Tako je tudi prav. V vsakem primeru je nesrečnežu potrebno pomagati brez oklevanja in pametovanja.
Zavarovanja
Vsaka nesreča in odpravljanje njenih posledic za seboj prinese stroške. Ti so lahko tako visoki, da jih ponesrečenec nikakor ne bi mogel poravnati, niti obročno. V urejenih državah, kamor naj bi sodila tudi Slovenija, se je razvila gospodarska panoga zavarovalništva. Množica zavarovancev z vplačili zavarovalnih premij krije škodo, ki jo utrpijo posamezniki. Pri nas je obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti vseh motornih vozil in zdravstveno zavarovanje zaposlenih in njihovih družinskih članov. Mimo teh zavarovalnice ponujajo še vrsto drugih zavarovanj, ki niso obvezna: kasko zavarovanje za motorna vozila, zavarovanje nepremičnin in premičnin, zavarovanje poklicne odgovornosti, življenjsko zavarovanje …
Zavarovanje za helikopterski prevoz
Iz tedna v teden beremo poročila o helikopterskem reševanju ponesrečencev v gorah. Zadnji konec tedna (9. in 10. septembra) je bilo kar šest reševanj enajstih »turistov«! V večini primerov so ponesrečenci in izčrpanci neodgovorni obiskovalci naših gora, ki so neprimerno opremljeni in precenjujejo svoje telesne sposobnosti. Da ne bo nesporazuma, takoj je potrebno reči, da je tem neumnežem seveda potrebno pomagati. Pa vendar si upravičeno zastavimo vprašanje, kodo to plača. Stroški, ki nikakor niso majhni, bremenijo državni proračun, torej gre za prisilno solidarnost veh slovenskih davkoplačevalcev.
Ne pozabimo na neprecenljivo pomoč prostovoljcev iz Gorske reševalne zveze, brez katerih reševanj sploh ne bi bilo. Kako samoumevno je, da požrtvovalnih mož in fantov, članov gorske reševalne službe, ne sme ustaviti nobena ura ali vreme, ko hitijo reševat ponesrečence. Kako pa je s financiranjem gorske reševalne službe? Verjetno od države dobijo le drobtinice, ki na požrtiji provladnih nevladnikov padejo od mize. Ko je kamniškim gorskim reševalcem na začetku avgusta voda odplaknila njihove z lastnim trudom postavljene nove društvene prostore, je prišla na dan sramotna zgodba o tem, kakšen mačehovski odnos ima država do človekoljubnega prostovoljstva.
Skrajni čas je, da zavarovalnice ponudijo možnost zavarovanja za helikoptersko reševanje. Ker je obiskovalcev gora veliko, premija za prostovoljno zavarovanje verjetno ne bi bila zelo visoka. Kdor bo tvegal in se ne bo zavaroval, bo moral plačati morebitni helikopterski prevoz. Ni potrebno odkrivati mokre vode, zato poglejmo, kako imajo to urejeno v drugih alpskih državah, kjer ne dajejo potuhe lahkomiselnežem.
Nikomur od povzročiteljev nesreče na cesti, ki nima kaso zavarovanja za avto, ne pade na pamet, da bi pričakoval brezplačno vlečno službo in popravilo avta v breme zavarovalnice, naročilo helikopterskega prevoza za ponesrečenca v gorah (celo za psa, kot smo lahko prebrali pred nedavnim) pa je nekaj samoumevnega.
Zdravstveno zavarovanje
O košarici zdravstvenih storitev, ki naj bi jih kril Zavod za zdravstveno zavarovanje, od besed še nismo prišli k dejanjem. Z vsem pompom napovedovana zdravstvena reforma trenutno ni ne vrabec v roki ne minister Golob na strehi.
Velika verjetnost je, da bo tudi v morebitni košarici zdravstvenih storitev plodnost ena od ženskih bolezni in bo stroške za kontracepcijska sredstva krila zdravstvena zavarovalnica. Tudi nosečnost bo razumljena kot bolezen, zato bodo stroški abortusov še naprej v breme zavarovalnice. Podružbljena lahkomiselnost, solidarnost brez meja, če odmislimo moralno spornost teh početij.
Tudi stroške zdravljenja poškodb izzivalcev (ne)sreče pri ekstremnih športih in motociklistih bomo še naprej velikodušno plačevali vsi državljani. Saj smo človekoljubni in solidarni, mar ne.
Zavarovanje proti neumnosti
Težko si je predstavljati delovanje družbe in države brez dobrodelnosti in solidarnost. Odprto ostaja le vprašanje o pravi meri in poštenosti. To še kako velja za pomoč poplavljencem in načrtovanje infrastrukturnih projektov po poplavah. Solidarno si bomo pač delili posledice malomarnosti pri ravnanju z vodami in zavožene poselitve. Voda je odtekla, vlada pa plava v obljubah in nesramno razkazuje namero po grabljenju denarja na kup pod priročnim izgovorom: poplave.
Zavarovalnice zavarovanja proti neumnosti in lahkomiselnosti državljanov še nimajo in nič ne kaže, da bi ga v doglednem času nameravale ponuditi.
