Skrbniki državne lastnine

Piše: Matej Kovač. Vir: Slovenski čas. Vlada pripravlja spremembe načina upravljanja državnega premoženja. Avtor ugotavlja, da so vse slovenske vlade ob nastopu poskušale reorganizirati način upravljanja z državnim premoženjem, a povečanja vrednosti državnega premoženja do danes, nismo dosegli z nobeno  organizacijsko obliko. Bolj kot iskanje optimalne organizacijske oblike je po mnenju avtorja “smiselno od države zahtevati, da se obnaša enako kot zasebni lastnik premoženja, da torej zahteva od upravljavcev državnega premoženja, da se vrednost tega premoženja povečuje vsaj tako, kot se povečuje vrednost podobnega premoženja v zasebni lasti. Vsi drugi »nacionalno interesni cilji«, kot so zaposlovanje »naših ljudi«, sponzorstva, ohranjanje izgubarske dejavnosti, so škodljivi in če se jim ne odpovemo, čez deset let ne bo več premoženja, ki bi se ga splačalo upravljati.”

Kovač v zaključku zapiše, da je bila največja slabost dosedanjega upravljanja s premoženjem odsotnost odgovornosti, tudi odsotnost politične odgovornosti. “Politika je ustvarjala vtis, da s premoženjem upravljajo neodvisni strokovnjaki, da jih nadzirajo prav tako neodvisni strokovnjaki v nadzornih svetih in da oblast lahko le vzame na znanje uspehe ali neuspehe takšnega upravljanja. Takšno distanciranje od odgovornosti je povzročilo, da se podjetja v državni lasti prepočasi odzivajo na spremembe, če pustimo ob strani večjo možnost zlorab s strani upravljavcev, ki so zavezani le svojim klintelističnim omrežjem.”

Sedanja vlada želi centralizirati upravljanje večine državnega premoženja v holdingu. Avtor zapiše, da je prednost predlagane rešitve v tem, da bolj poudarja odgovornost oblasti za izbiro upravljavcev premoženja in za kakovost samega upravljanja. Opozarja pa, da prav veliko poskusov za izboljševanje organizacijskega okvira upravljanja državnega premoženja Slovenija nima več. Če zmanjka donosnega premoženja, se upravljanje državnega premoženja spremeni v vodenja kolhoza, zaposleni v državnih podjetjih postanejo uradniki, subvencije davkoplačevalcev pa glavni vir prihodkov.

Vir: Slovenski čas, št. 28.