Skrb vzbujajoči trendi

Foto: Flickr.

Objavljamo komentar o nedeljskem referendumu, ki so nam ga je v objavo posredoval predstavnik Krščanskega foruma SDS.

Referendum o zakonu o izgradnji drugega tira na železniški progi Divača-Koper je ne glede na rezultat pokazal izredno nizko stopnjo demokratične kulture ne samo na strani vlade, pač pa tudi na strani volivcev, ki so referendum, tako kot številne referendume v preteklosti, večinoma ignorirali in bojkotirali, kar je slaba popotnica za slovensko prihodnost. Podobne trende je mogoče opaziti tudi pri volitvah – če je leta 1992 na predsedniških volitvah svoj glas oddalo skoraj 86 odstotkov vseh volilnih upravičencev, je bila volilna udeležba dvajset let kasneje, torej leta 2012, v prvem krogu volitev le 48-odstotna, v drugem krogu pa celo le 41-odstotna.

Tudi če bi bil referendumski kvorum izpolnjen in bi bilo zadoščeno zakonski določbi, da mora zakon zavrniti vsaj petina vseh (!) volilnih upravičencev, ne moremo spregledati dejstva, da se je vlada oz. vladna koalicija skupaj s svojimi botri ter zavezniki posluževala tudi zelo umazanih načinov, s katerimi so hoteli preprečiti zavrnitev zakona. Najprej z zavrnitvijo predloga, da bi bil referendum na isti dan kot prvi krog predsedniških volitev, nato pa tudi s sabotažo pri pošiljanju vabil na referendum, saj je marsikateri volilni upravičenec dobil reklamno brošuro, ki jo je natisnila vlada (z davkoplačevalskim denarjem), vabila pa ne. Prav tako je v odločilnem televizijskem soočenju prišlo do namerno izzvane provokacije. Za vse to nihče ni odgovarjal.

Vendar pa odgovornosti za nastal položaj ne moremo valiti le na vlado, pač pa na volivce, predvsem tiste, ki se niso udeležili referenduma. To je lahko svojevrstno sporočilo vladajočim silam, da lahko z davkoplačevalskim denarjem počnejo, kar hočejo, ne da bi morali za to polagati račune. To pa je tudi dokaz, da zgolj proceduralna demokratična ureditev še ni dokaz, da je naša država resnično demokratična. A demokracijo si bomo morali ljudje predvsem izboriti in ne zgolj čakati, da jo bomo dobili kot darilo s strani tistih, ki so okuženi z mentaliteto totalitarnega sistema.

Referendum pa je tudi pokazal na zastarelost zakonskih določb o volilnem molku, saj je vrhovno sodišče pred letom dni razveljavilo obsodbo v primeru kršenja volilnega molka in s tem postavilo nove standarde razumevanja tega pojma. Prav tako je volilni oz. referendumski molk predvsem relikt prejšnjega sistema, saj ga zahodne demokratične države praktično ne poznajo. Zato pozivamo Državni zbor RS, naj iz volilne zakonodaje te določbe umakne.