Skoraj bi bila senzacija

merkelNa nemških volitvah sta se skoraj zgodili dve še tik pred volilnim dnem povsem nepredstavljivi senzaciji. Poudarek je na skoraj. Krščanski demokrati in krščanski socialci namreč kljub vsemu niso osvojili absolutne večine sedežev in Alternativa za Nemčijo (AfD) kljub vsemu ni prestopila petodstotnega praga za vstop v zvezni parlament.

Potratni desni volivci 

Volitve imajo tako samo eno zmagovalko, Angelo Merkel, in kopico manjših ali večjih poražencev. Največji so seveda liberalci, saj jih v parlamentu ne bo prvič od leta 1949. Socialdemokrati so resda pridobili, toda samo za vzorec, in niti skromna večina sedežev levo od sredine jim ne daje nikakršne možnosti za vzpon na kanclerski prestol. Levica je sicer postala tretja največja stranka v državi, a so jih dobili krepko po nosu. Celo na njenem matičnem vzhodu jo je Merklova tokrat dobesedno povozila z okoli petnajstimi točkami razlike. Alternativa za Nemčijo je velikansko presenečenje, vendar je hasek približno tak, kot če bi osvojili samo odstotek glasov. Tudi po več kot petdesetih letih spodnjega doma parlamenta od blizu ne bo videla nobena stranka desno od CDU in CSU. Ob liberalcih so največje rane dobili zeleni: bili so zmagovalci na praktično vseh deželnozborskih volitvah v času drugega mandata Merklove, na koncu pa so na najpomembnejši dan vknjižili minus, ki jih vrača v leto 1998.

Celo za zmagovalko je ostala kaplja pelina. Prvič po letu 1990 in sploh drugič v združeni Nemčiji je večina glasov očitno desno od sredine. CDU/CSU, FDP in AfD so skupaj vknjižile dobro polovico glasov. Pa kljub temu bodo levosredinske stranke drugače kot pred štirimi leti imele minimalno večino sedežev. Če so meščanski volivci leta 2009 ravnali racionalno in s prelivanjem glasov od krščanskih k svobodnim demokratom dosegli zamenjavo koalicije, so tokrat računali na prste. Zna biti, da je res odločil strah pred skušnjavo Peera Steinbrücka, da bi postal kancler z glasovi zelenih in levičarjev. Zato so hoteli čim bolj okrepiti kanclerkin položaj. A pri tem so ji vzeli manevrski prostor za nadaljevanje desnosredinske koalicije. Morda zavezništvo z liberalci ni bilo sad pretirane ljubezni, ampak morebitni poroki s socialdemokrati ali zelenimi bosta še manj navdušujoči. Ob kanclerkini moči si verjetno vsaj obe ne bosta upali reči ne, na kar je vsaj v zadnjem delu kampanje ciljal poraženi Steinbrück. Tveganje, da bi morebitne predčasne volitve Angelo Merkel izstrelile še v manj predstavljive višave, je pač preveliko.

// //