siol.net: Preberite razkritje vstajnikov, zakaj nihče ne protestira proti Cerarjevi vladi

Slovenci so pripravljeni molčati oziroma ne protestirati, če gre za vsaj navidezno neko levosredinsko politično opcijo, pravi Damjan Mandelc, eden najvidnejših obrazov protestov proti Janševi vladi.

… Zakaj kljub naštetemu na ulicah ni glasnih vstajnikov, ki bi, tako kot pred tremi leti, zahtevali padec vlade?

Peter Petrovčič, aktivist gibanja Vseslovenska ljudska vstaja:

Zelo sem kritičen do vseh tistih interesnih skupin. Ne bom našteval, katerih. Saj smo videli, kateri predstavniki sindikatov javnega sektorja so takrat na ulici opozarjali na probleme, ki so marginalni v primerjavi z zdajšnjim. En tak primer je kadrovanje Janševe vlade v javni sektor in državno upravo. To je marginalno v primerjavi z vlado Alenke Bratušek, ko smo opozarjali, da bo problem dokapitalizacija bank, ki je ni plačevala politika, ampak državljani. Reakcije ni bilo nobene.

Drug problem je, da je veliko takratnih interesnih skupin prešlo v politične stranke. 40 odstotkov teh izpostavljenih oseb, tudi Luka Mesec, ki so bili v civilni sferi, je zdaj v parlamentu. Tukaj ni nekega sprožilca. Vsi tisti mediji, ki so v ozadju teh levo usmerjenih opcij, očitno nimajo interesa o tem pisati ali govoriti. To je žalostno. Kot aktivist ne moreš narediti nič, če nimaš podpore medijev, ne moreš pa iti v to na silo.

Levica ima poleg tega v Sloveniji bistveno večjo moč revolta na ulici kot pa drugi.

Razlika je še, da je Miro Cerar odrešenik ljudskih src. Na volitvah je dosegel dober rezultat, Janša pa je takrat dobil mandat, ker Zoranu Jankoviću ni uspelo sestaviti vlade.

Uroš Lubej, aktivist, soustanovitelj stranke Solidarnost:

Vstaje v letih 2012, 2013 so se zgodile, ker je ljudem po 25 letih samostojne države prekipelo, ker se niso uresničili ključni cilji, zaradi katerih smo ustanovili državo. Vstaje so bile sprožene spontano in neorganizirano prek družbenih omrežij in spletnih skupnosti, ki so jih ustanovili ljudje, ki niso imeli nobene povezave s takratno politiko.

Gesla vstaje so bila proti vladi in tudi proti tedanji kvazi levičarski opoziciji, zato tedanje leve stranke niso poskušale navezati stika s protestnim gibanjem, kaj šele, da bi si kopale lasten grob, da bi to organizirale. Teh stikov absolutno ni bilo. Jaz takrat nisem imel niti enega klica s strani kateregakoli politika.

Takrat se je sprožilo v Mariboru z radarji in protesti so se razširili. Po skoraj enem letu protestov se je energija iz ulic prelevila v neke nove politične stranke, med drugim Solidarnost in Združena levica. Odločile so se, da bodo zahteve z ulic uresničevale v političnem oziroma procesu in ne več v okviru civilne družbe.

Dobili smo tudi SMC, ki se je povzpela na oblast tudi z vstajniškimi gesli, zato je zdaj, ko je od volitev minilo relativno malo časa, težko pričakovati, da se bodo ljudje tako hitro množično obrnili proti tistim, ki so zmagali v njihovem imenu. Ko bo ljudem jasno, da je SMC v veliki meri v drugo masko našemljena stara politika, obstaja možnost, da bodo spet na ulicah in trgih.

Zbral Aleksander Kolednik. Več lahko preberete na siol.net.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.