Relativna zmagovalka predčasnih volitev v Državni zbor je SDS. Prejela je dobrih 25 odstotkov glasov, kar pomeni 25 poslanskih sedežev. Prvak stranke Janez Janša je v izjavi medijem dejal, da je SDS odprta za sodelovanje, pogajanja in koalicije. Na pogovore bodo povabili vse stranke, ki se bodo prebile v DZ. Tem strankam sporoča, naj s sabo prinesejo svoj program, da se bodo začeli pogovarjati o realnih stvareh. “Pripravljeni smo se resno pogovarjati na osnovi programa,” pravi. Marko Zidanšek je po slabem volilnem izidu odstopil z mesta predsednika SLS, saj stranki tudi tokrat ni uspelo prestopiti parlamentarnega praga.
Na predčasnih državnozborskih volitvah so volivci največ glasov, 25,03 odstotka, namenili SDS, kažejo delni neuradni izidi glasovanja po skoraj vseh preštetih glasovnicah. Drugouvrščena LMŠ je dobila 12,63 odstotka glasov volivcev, v državni zbor pa se je skupaj uvrstilo devet strank.
SDS bo po trenutnem izračunu v DZ dobila 25 poslanskih sedežev, LMŠ pa 13. Na tretje mesto so volivci postavili SD, ki so ji namenili 9,95 odstotka glasov oziroma deset mandatov v DZ. Enako število poslanskih mest bo imela SMC, ki je prejela 9,74 odstotka glasov. Levica bo v naslednjem mandatu v DZ zastopalo devet poslancev, saj so ji volivci namenili 9,21 odstotka glasov, NSi pa je dobila 7,14 odstotka glasov oziroma sedem poslanskih sedežev.
Stranka Alenke Bratušek je po neuradnih rezultatih dobila 5,12 odstotka glasov, v DZ pa bo imela pet poslancev. Enako tudi DeSUS, ki jo je volilo 4,91 odstotka volivcev. V parlament pa se je vrnila tudi nekoč že parlamentarna SNS, ki jo je obkrožilo 4,20 odstotka volivcev in bo imela v DZ štiri poslance.
Še preden so prešteli vse oddane glasovnice na današnjih predčasnih parlamentarnih volitvah, je predsednik SLS Marko Zidanšek odstopil s položaja. Kot je pojasnil, mu SLS z zbranimi približno 2,6 odstotki ni uspelo pripeljati v DZ. To pa je bil cilj, ki si ga je zastavil ob prevzemu vodstva stranke pred tremi leti in pol.
Janša je v izjavi za medije na sedežu SDS dejal, da je Slovenija pred notranjimi in zunanjimi izzivi.“Vemo, kaj so ključni problemi. Eden od teh je stanje v slovenskem zdravstvenem sistemu,” je dejal in dodal, da so potrebne hitre in urgentne rešitve, da se v zdravstvu vzpostavi red in da bo denar, ki ga ljudje vplačujejo za zdravstvo, dejansko prišel do bolnika in zdravstvenih izvajalcev. Med zunanji izzivi je opozoril, da je slovenska moč v mednarodnem okolju nekoliko upešala.
“Znašli smo se v situaciji, ko je Slovenija obkrožena s samimi sovražniki, namesto s sosedi,” je opozoril. Napovedal je, da bo SDS, če bo vodila vlado, začela izkoriščati prednosti članstva EU. Nekateri zunanji izzivi pa delno prehajajo tudi v notranje, je dejal prvak SDS. Janša je pri tem izpostavil migracijsko krizo, ki da je izziv za celotno EU. Kdor Sloveniji očita, da ni solidarna, ko opozarja na ločevanje med begunci in ekonomskimi migranti, ne vidi ključnega problema EU, meni.
“SDS na prvo mesto postavlja blaginjo slovenskega človeka,” je poudaril. Dejal je, da ne bodo nikoli rekli žal besede tistemu, ki iz resnične solidarnosti pomaga komur koli. “Ne bomo pa pristali na to, da vlada zanemarja domačega človeka. Tu je ogromno dela, ki nas čaka,” je dejal. “SDS zagovarja solidarnost, ne pa norosti. Ko smo bili v vladi sredi 90. let in ko je SDS vodila resor, ki je imel na skrbi pomoč beguncem iz nekdanjih držav Jugoslavije, predvsem iz BiH, smo skrbeli za 70.000 žensk in otrok, ki so bežali pred vojno in uničenjem,” je dodal.
Glede samega rezultata volitev z okoli 25-odstotno podporo pa je Janša izpostavil dejstvo, da so se v kampanji mnogokrat borili sami proti vsem, kljub temu pa so dosegli višji rezultat kot vse tri vladne stranke skupaj.
Vir: P. Stopar, STA
