V tokratnem intervjuju na Televiziji Slovenija imamo edinstveno priložnost, da s sogovornico, Saro Bevc Jonan, begunko iz Bagdada (posnetek TUKAJ), spoznamo zgodovino skoraj dva tisoč let stare Kaldejsko babilonske cerkve z Bližnjega vzhoda, ki v zadnjih letih pod udarom islamskih skrajnežev doživlja svoje najtežje trenutke in je dejansko na pragu izumrtja.
Pogovor s iraško kaldejsko kristjanko SARO BEVC JONAN, v katerem bomo slišali molitev Oče naš v aramejščini iz Kristusovih časov, bo na sporedu v nedeljo, 9. 12. 2018, ob 20.50 na TVS 1.
Sarina družina, ki je sodila v višji, izobraženi sloj iraške družbe, je dobro živela, dokler ni prevladal radikalni islam. S svojega doma so bili prisiljeni bežati potem, ko so jim začeli groziti s smrtjo, češ, da jim ni mesta v muslimanski družbi. Kristjani so tako postali dvojne žrtve, ki jih ne ščiti nihče.
Sarina družina se je podala na tvegano pot begunstva. Iz Iraka so prek Sirija in Turčije ilegalno prispeli na Balkan in od tu v Slovenijo. Tihotapci, ki so jim morali plačati tisoče evrov, so jim v Novi Gorici zatrdili, da so že v Italiji. Tako so ostali v Sloveniji, Sara se je poročila, se naučila slovenščine in se dobro vključila v slovensko skupnost.
Po izobrazbi je inženirka fizike, v Sloveniji pa dela z begunci, ki potrebujejo mednarodno zaščito ter poučuje arabščino. Rada pomaga ljudem v stiski, posebej beguncem, a obenem ocenjuje, da je politika Evrope do tega vprašanja naivna in kratkovidna, saj bogate muslimanske države nočejo sprejemati svojih bratov po veri, tako da ima migrantski pritisk na Evropo tudi politično ozadje. Priseljenci z drugačno kulturo, vero in tradicijo so ljudje v stiski. Pogosto imajo težave z integracijo v evropskih državah, med njimi pa so tudi taki, ki se kulturnemu okolju države gostiteljice niti nočejo prilagoditi.
Sara, ki se je zelo dobro naučila slovenskega jezika in težav z integracijo ni imela, pravi:
»Če smo prišli sem, normalno, da spoštujemo našo novo deželo in prvi korak je, da se naučimo jezika. Če hočem biti del družbe, če hočem biti Slovenka, moram govoriti slovensko.«
Ob tem, da spoštuje slovenske navade in kulturo, poudarja, da je obenem ponosna tudi na svojo iraško poreklo, ki ga ohranja. Posebej zanimivo je, ko nam med pogovorom, v aramejščini, kaldejskem obrednem jeziku, ki so ga je govoril v Jezusovih časih, prebere molitev Oče naš.
Med pogovorom voditelj izpostavi tudi najnovejšo knjigo Poslednji kristjani, nemškega avtorja Andreasa Knappa, izšla je pri celjski Mohorjevi družbi, v kateri avtor z neposredno izkušnjo opiše kataklizmičen zaton najstarejših krščanskih skupnosti na Bližnjem vzhodu, ki jih je po Jezusovem vstajenju vzpostavil apostol Tomaž.
Zelo zanimiv je Sarin pogled na svet, posebej na Evropo, za katero meni, da izgublja svojo moralo in vrednote. Glede svoje druge domovine pa pravi:
»Moji ljubi Sloveniji želim mir, da bi vedno živeli v miru. In da bomo Slovenci, kamor se štejem, ohranili svojo kulturo in skrb za državo. Da ne bomo mi potem izgubili vsega. Res ne želim, da bi se zgodilo kot z nami, Kaldejci, Aramejci. Mogoče nismo znali dovolj skrbeti za svojo domovino. Ne želim, da bi Slovenci to izgubili.«
Pogovor s Saro Bevc Jonan je vodil dr. Jože Možina
