Sem nestrpna jaz, ker mislim drugače ali so nestrpni tisti, ki mi nočejo dopustiti mojega drugačnega mnenja?
Ali ni nestrpen tisti, ki hoče po hitrem postopku vsiliti svojo voljo vsem, čeprav v nasprotju s tem, kar je bilo mnenje večine na zadnjem referendumu?
Dovolj imam tega, da me imajo za nestrpno, ker se ne strinjam z novim zakonom. Očitno je moja preprosta kmečka pamet nekaj hudo nesodobnega.
Zagotovo nimam nič proti istospolno usmerjenim. Menim pa, da za vzgojo otrok niso primerni, ker nimajo potrebnih sposobnosti. Tako kot si ne bi upala leteti z letalom, ki bi ga upravljal slepi pilot. Pa ne, da bi imela kaj proti pilotu kot človeku, sploh ne, le menim, da nima potrebnih sposobnosti za varno letenje. Sem zato nestrpna?
Pred časom sva z možem šla na izlet s potovalno agencijo. Po vedenju sodeč, je bil vodič istospolno usmerjen. Lahko se tudi motim, ampak ni pomembno za to, kar želim povedati. Bil je odličen turistični vodič! Zabaven, z bogatim znanjem o deželi in njeni kulturi. Če bova šla še kdaj na potovanje s to agencijo, si res želim, da bi prav on vodil našo skupino. Me kaj moti njegova spolna usmerjenost? Niti najmanj. Bi mu zaupala svoje otroke za kakšno urico? Seveda, brez pomislekov. Bi se strinjala, naj on ima in vzgaja otroke? To pa ne! Ker okolje, v katerem otrok živi, deluje nanj tudi brez besed. Istospolno usmerjene osebe nimajo potrebnih sposobnosti za vzgojo na področju odnosov med spoloma. Sem zato nestrpna?
Dandanes imamo pogosto probleme s sprejemanjem sebe in svojih omejitev. Tistih, ki so nam položene v zibelko in tistih, ki se pojavljajo kasneje v življenju. Jaz, na primer, nikoli ne bom mogla biti manekenka, ker imam krive noge. Pa tudi pilotka ne, ker imam prenizko vitalno kapaciteto. Da ne govorimo o tem, kakšne so moje umske sposobnosti. Lahko jih sicer treniram, ampak čudežev ni pričakovati. Pa finančne omejitve! In tako naprej. Nikakor ne morem imeti vsega, kar si želim. In prej, ko se s tem sprijaznim, lažje mi bo. Lahko bom cenila in uporabljala to, kar pa imam! A ni to velik problem v naši družbi? Deklice, ki hujšajo do smrti in dečki, ki se skrivajo za računalniškimi ekrani cele dneve in pozno v noč? Strupeni steroidi in tone antidepresivov? Ni to kazalec tega, kako težko sprejemamo sebe in svoje naravne omejitve?
Zato je prav, da smo ženske ženske in moški moški. Veselimo se teh razlik in jih cenimo. Komur to ni dano, naj živi, kot misli, da je prav. Nima pa pravice govoriti drugim, kaj morajo misliti in kako živeti.
Sem nestrpna? Veste, kdo je zame nestrpen? Tisti, ki skuša po hitrem postopku uveljaviti novi zakon, čeprav smo se pred le nekaj leti na referendumu, ki mimogrede ni bil ravno poceni, večinsko opredelili proti njemu. Kdor se požvižga na mnenje večine in hoče vsiliti svojo voljo vsem, ta je zame nestrpen! In kot da ni pesimizma in brezupa že tako preveč, bi radi zrušili še to, kar pa upanje ponuja: družino.
Vir: Družina in življenje.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.