Potem ko relativnemu zmagovalcu volitev Zoranu Jankoviću ni uspelo nastaviti svojega predsednika državnega zbora, so dominantni mediji sprejetje Jankovićevega interventnega zakona razglasili za njegovo veliko zmago.
Ker je sprejetje interventnega zakona poželo takšno enoumno hvalo dominantnih medijev, se odpira vprašanje, ali je interventni zakon za naše javne finance zares zmaga ali nasprotno, prava katastrofa.
Interventni zakon je polomijada
Po poročanju Financ (Interventni ukrepi le desetina nujnega varčevanja, Finance 248/2011) je sprejeti interventni zakon dejansko polomija, ker bo namesto za celo leto plače v javnem sektorju, pokojnine in socialne transferje zamrznil le za pol leta.
Že po javno znani oceni ministrstva za finance bo treba v letu 2012 zmanjšati javno porabo vsaj za 600 milijonov evrov, medtem ko bo polletna zamrznitev zmanjšala proračunske izdatke le za 65 milijonov evrov, torej le za desetino potrebnega.
Ni torej čudno, da so sindikati z bojevitim Semoličem, Štrukljem in Posedijem z zadovoljstvom podprli Jankovićev interventni zakon, ki v resnici sploh ne prinaša potrebnega proračunskega varčevanja, ampak ohranja proračunske izdatke na nespremenjeni ravni iz leta 2011, ko je imela slovenska država v javnih financah luknjo, globoko okoli dve milijardi evrov.
Finančni trgi demantirali Jankovića
Relativni zmagovalec volitev Janković je ob sprejetju interventnega zakona dejal, da je pomen interventnih ukrepov predvsem znamenje finančnim trgom in bonitetnim agencijam, da je Slovenija sposobna sprejemati varčevalne proračunske ukrepe in da zato država lahko pričakuje manjše pribitke za tveganje pri najemanju posojil v tujini.
Več: Finance
