Katar je Saudova Arabija s sateliti obtožila, da financira terorizem. Ne manjka dokazov, da imajo prav, težko pa bi dokazali, da nimajo še več masla na glavi kakor obtoženec. To je znano, zato njihove dejavnosti in denarne tokove budno spremljajo mednarodne ustanove in varnostne službe. Ker je EU ena od tarč džihadistov, je razumljivo, da Slovenija ne sme na področju varnosti po nojevsko tiščati glave v pesek. To je v začetku junija 2017 poudaril tudi predsednik komisije DZ za nadzor varnostno-obveščevalnih služb (Knovs) Branko Grims. Pri tem je omenil, da gradnjo džamije v Ljubljani financira prav Katar in da je treba biti v zvezi s tem vendarle previden. Če so te besede pomirile večino državljanov, pa so krepko zmotile vodstvo Islamske skupnosti v RS (ISS), ki se je nemudoma odzvalo. V sporočilu za javnost je povedalo, da razume te izjave »kot pripravo načrtov za rušenje džamije in linč muslimanov v Sloveniji«. Poudarilo je: »Trditve o infiltraciji tujih idej ali posameznikov v delovanje Islamskega kulturnega centra so fantazija, podtikanje in izkoriščanje krize v mednarodnih odnosih za ustvarjanje stigme nad muslimani v Sloveniji. Neštetokrat smo javnost obvestili o načinu financiranja izgradnje džamije v Ljubljani. Ali želite od nas, da se začnemo opravičevati, ker smo muslimani?«
Gotovo je mogoče razumeti zadrego vodstva ISS, ko je njihov financer obtožen podpiranja in financiranja terorizma. Zato bi pričakovali drugačen ton in vsebino, v smislu, da je tudi samo zaskrbljeno za varnost in zato daje dokumentacijo v zvezi s Katarjem na voljo pristojnim organom. Varnostne zadeve v svetu so se pač toliko zaostrile, da je sleherni podvržen stalnemu preverjanju in to velja tudi za organizacije, še zlasti tiste, ki poslujejo z obtoženimi podpiranja in financiranja terorizma. Vodstvo ISS tokrat ni ubralo srednje poti, ni ostalo v zlati sredini in dostojanstveni zmernosti, kar sicer propagira kot koransko in poslančevo učenje. Napad je pregovorno najboljša obramba, vendar le malokoga prepriča, še zlasti ko gre za čezmerno pretiravanje: »priprava načrtov za rušenje džamije in linč muslimanov v Sloveniji«.
Več vrst muslimanov
Preseneča že to, da govori vodstvo ISS v imenu muslimanov v Sloveniji, čeprav se jih kar nekaj prišteva k drugim skupnostim. Tako obstaja Slovenska muslimanska skupnost (SMS), pa skupnost ahmadov in islamski kulturni centri. ISS ne more govoriti v njihovem imenu, in to toliko manj, ker jih bodisi ne priznava, bodisi jim ne dovoljuje, da bi se udeleževali njenih obredov. Ti muslimani imajo svoje mnenje glede džamije, njene gradnje in financiranja. Na spletni strani SMS je pogovor Urške Strle s tajnikom te skupnosti Edinom Kumalićem. Ta pove, da so muslimani za gradbeno »odisejado v precejšnji meri krivi sami« in obenem izrazi upanje, da je tudi nasprotnikom džamije »jasno, da je človek duhovno bitje in lahko svobodno izbira veroizpoved«. Zbode ga cena džamije: »S tem, da bo to najdražja bošnjaška džamija in da je v njej predvidenih 300 m2 za stanovanje muftija, se ne bi hvalil. Večjo vrednost bi imela, če bi bila bolj skromno zastavljena in bi lahko večino sredstev za njeno izgradnjo zbrali v Sloveniji.« Prav tako je kritičen do vloge župana Jankovića pri džamiji, o zunanji podobi pa pove, da »je povzročila kar nekaj reakcij. Marsikateremu pripadniku Islamske skupnosti ni všeč. Poimenovali so jo ljubljanska Fukušima.«
Podobno razmišlja Osman Đogić, predstojnik SMS. »Muslimanom definitivno ni bilo potrebno čakati 44 let, da bi gradili objekt, ki ga bo sedaj gradil emir Katarja. (…) In medtem, ko evforija pogreta s propagandno mašinerijo ISS deluje, tega ne bo opazil nihče. Mnogi ne bodo nikoli opazili, da bodo še naprej opravljali bajramske molitve v modificiranem Kodeljevu. V nekem objektu, ki je bolj podoben čemurkoli kot džamiji. Kaj nam to govori? Da so generacije muslimanov, ki so želele džamijo, katerim je pomenila sanje in upravičeno kljubovanje, peljali žejne preko vode. In to nihče drug kot njihovi sedanji voditelji.« Tudi Đogić je kritičen do vloge Zorana Jankovića, čeprav mu priznava, da je »javno in odprto podprl gradnjo džamije«. »Vendar ravno tako je dejstvo, da je Zoran Janković eden od akterjev v poslu, s katerim so muslimanom prodali mačka v žaklju. Toda vse to bo zacementiral bogati zalivski emir in navadnim smrtnikom preostaja le, da se spogledujejo, ko jim tako visoke avtoritete ukažejo, naj tako naredijo.« Nekdanji mufti ISS, ki je sprožil postopke za gradnjo džamije in bil potem odstavljen, ob koncu pristavi: »Ne trdim, da sem posebni musliman, niti da sem nesmrten, toda lahko povem, da sem ponosen, ker v takšnem poslu nisem sodeloval.«
Na straneh MSM daje misliti tudi zapis z naslovom: »Čigava je džamija Kralja Fahda v Sarajevu?« Ta tema je voda na mlin tistim, ki se podobno sprašujejo v zvezi z ljubljansko džamijo. Tako zvemo, da »se ponovno pojavljajo trenja med Islamsko skupnostjo BiH in Saudsko Arabijo v zvezi z ingerencami nad objektom. Slednja se je namreč v zvezi z vprašanjem nadzora obrnila na ministrstvo za zunanje zadeve BiH.« Novička ni ostala brez komentarja: »Esselamu alejkum bas dobro da stavili na vasu stranicu cetnicku propagandu. a i ‘izvor’ vam je bas pouzdan. 🙁 Haman pa se drzite parale, neprijatelj mog nepriljatelja je moj prijatelj.! selam od Hasiba.« Kot je razumeti iz medijev, je sedaj kulturni center lastništvo saudskega ministrstva za visoko šolstvo in ima eksteritorialni status, z džamijo pa upravlja saudsko ministrstvo za vero in nima tega statusa. Dževad Galijašević, član Izvedenske ekipe JV Evrope za borbo proti terorizmu in organiziranem kriminalu, je za Fokus (2010) izjavil: »Medtem ko so vse oči uprte v Gornju Maoču, izvajajo vahabi in pripadniki terorističnih organizacij v BIH nemoteno svoje dejavnosti v Sarajevu. Gornja Maoča je samo en krak ogromne hobotnice, njena glava pa je v Sarajevu, in to ne več ne manj v džamiji kralja Fahda.« Galijašević je še opozoril, »da se pod plaščem verske svobode dogaja nekaj zelo čudnega in nevarnega, ne le za nebošnjake v BIH, marveč za samo evropsko prihodnost te dežele, odgovorni pa pred tem zapirajo oči in se obračajo proč.«
Reisu-l-ulemov skok na pomoč
Zdrah okoli džamije kralja Fahda ne bi bilo vredno omenjati, če ne bi vrhovni poglavar islamske skupnosti v BIH, reisu-l-ulema Husein Kavazović, zahteval pojasnilo o Grimsovi izjavi od slovenskega veleposlanika v Sarajevu. Ta uleme ni užaljeno zavrnil, da se ga zadeve v Sloveniji ne tičejo, toliko bolj ker nima za to nobenih državnih pristojnosti, ampak je vljudno pojasnil, da Grimsovo stališče ni uradno, da so muslimani »integralni del slovenske družbe in njihova potreba po džamiji je povsem razumljena«. Ker so človekove pravice in verska svoboda nedeljive in univerzalne, se vendarle zastavlja vprašanje, ali reisu-l-ulema zahteva podobna pojasnila od BIH oblasti, ko gre za kršenje teh pravic v njegovi domovini.
V maju so se namreč v Banja Luki sestali člani komisij Pravičnost in mir škofovskih konferenc BIH, Hrvaške in Slovenije. Objavili so skupno izjavo, v kateri opozarjajo na sistematično uničevanje Hrvatov katoličanov v tej deželi. V njej je med drugim rečeno, da je Komisija zadnja leta konkretno opozarjala pristojne doma in po svetu, »kako so razmere za dekonstituirani domači hrvaški narod v praksi vse bolj dramatične«. Po cerkvenih statistikah manjka več kakor 45 % od prevojnega števila katoličanov. Gotovo, v Republiki Srbski manjka kar 90 % katoliškega življa zaradi etničnega čiščenja in preprečevanja vračanja. Toda tudi v drugem delu federacije se katoličanom onemogoča normalno življenje in jim zato ne preostane drugega kakor izseljevanje. Podpisniki Izjave, med njimi je tudi ljubljanski nadškof Stanislav Zore, še ugotavljajo: »Opraviti imamo z grenkim in dramatičnim dejstvom, da so katoličani v BIH danes fizično najbolj ogroženi del Katoliške Cerkve na vsej evropski celini. Priče smo nadaljevanju – in celo povečevanju negotovosti glede fizičnega obstoja Katoliške cerkve v BIH.«
Strnitev vrst
Umirjeni ton in argumentirana vsebina te Izjave BIH Pravičnost in mir se ne da primerjati z vehementnostjo in odsotnostjo argumentov Sporočila za javnost ISS. To sporočilo deluje po eni strani kot odvračanje pozornosti od težav v zvezi z gradnjo džamije, po drugi pa kot poskus poenotenja muslimanskih vrst.
Muslimani so razdeljeni, tudi v sami ISS si mnogi zastavljajo vprašanja v zvezi z vodstvom. V ta okvir je treba postaviti intervencijo reisu-l-uleme in jo razumeti kot podporo vodstvu ISS. Vzrok za to krizo avtoritete niso samo zdrahe okoli džamije, ki je za nekatere muslimane, kot smo videli, »ljubljanska Fukušima«, marveč so tudi verske narave. Islamska kulturna društva vahabsko-salafske usmeritve so namreč zasejala dvom, da ISS predstavlja pravi islam, in eno od njih, Srednja pot, končuje gradnjo svojega centra v Ljubljani s kuvajtskim denarjem. Tovrstne težave so se v Slovenijo preselile iz BIH. Ker je mogoče na hitro strniti vrste le, če se ljudje počutijo ogrožene, je »propagandna mašinerija ISS« (oznaka je Đogićeva) dala v javnost hudo alarmantno sporočilo o »rušenju džamije in linču muslimanov v Sloveniji«. Če ob tem ne bodo strnili vrst, jih ne bodo ob ničemer! Pri tem pa ne gre zanemariti dejstva, da je tajnik ISS, Nevzet Porić, tudi politik, izvoljen za ljubljanskega svetnika na Jankovićevi listi. Pred nami je vrsta volitev in to je glavni razlog, zakaj je treba muslimansko volilno telo ohraniti enotno, da bo složno volilo po smernicah iz Jankovićevega štaba. Zato lahko pričakujemo, da bo »ljubljanska Fukušima« še dobro leto »futr« propagandne mašinerije v službi politično-finančnih interesov levice, ki jo simbolizira Kučanov Jankovič.
