Robert Šifrer: Pogovorno omizje o svobodi

Foto: Robert Šifrer.
Foto: Robert Šifrer.

Inštitut Nove revije (Zavod za humanistiko) in Časnik sta 30. 3. 2016 organizirala pogovorno omizje o svobodi: kako v Sloveniji dojemamo, vrednotimo in pojmujemo svobodo. Razpravo o svobodi lahko poslušate. Pogovor je vodil Rok Novak, gostje pa so bili prof.dr. Lovro Šturm, prof. dr. Jure Zupan in manager dr. Yuri Sidorovich. Publicist dr. Bernard Nežmah ni mogel priti.

Kaj je svoboda in zakaj je svoboda pomembna? Zakaj je v Slovenija disonanca različnih aspektov svobode in zakaj pa nimamo enovitega pogleda na svobodo?

Voditelj omizja Rok Novak je izpostavil prvo vprašanje, kaj je svoboda. V Sloveniji ne znamo pojmovati svobode celostno, ampak govorimo o številnih svoboščinah. Velika je disonanca med družbenimi svoboščinami, kjer je Slovenija na visokem 18. mestu v svetu in ekonomskimi svoboščinami, kjer smo pri repu, šele na 110. mestu (vir: Index of Human Freedom, Cato Institute), ob boku s Kitajsko in Nigerijo. Zakaj Slovenci nimamo enotnega koncepta svobode v Sloveniji? Kaj je za vas svoboda in zakaj je vam svoboda pomembna?

Jure Zupan, dr. fizike, univerzitetni profesor in nekdanji minister: »Intelektualne svobode v Sloveniji je malo, pa še ta je vedno bolj ogrožena!«

Če se vrnemo k francoski revoluciji: svoboda, enakost, bratstvo, ki ga sicer velikoma slišimo, nikoli pa celega stavka. Pozabljamo pa na drugi del tega gesla: ali smrt. Kar šele pove, kako zelo je svoboda pomembna. Ali svoboda, ali smrt. Svoboda je najbolj elementarna stvar. Ne čutim se kompetentnega, da bi govoril o enotnem konceptu svobode. Kot raziskovalec se bom omejil na svoje področje. Najbolj pomembna mi je intelektualna svoboda, svoboda govora, ki je šele na 19. mestu, a sama beseda svoboda je na 5. mestu v Deklaraciji. 19. člen v Deklaraciji o človekovih pravicah pravi: »Vsakdo ima pravico do svobode mišljenja in izražanja, vštevši pravico, da nihče ne sme biti nadlegovan zaradi svojega mišljenja in pravico, da lahko vsak išče, sprejema in širi informacije in ideje, s kakršnimikoli sredstvi, in ne glede na meje.« Bolj bi morali govoriti o omejitvah svobode. Šele, ko so svoboščine omejene, se lahko zavedamo. Najbolj pomembna mi je intelektualna svoboda, svoboda govora. In ta se danes v Sloveniji zelo slabša.

Lovro Šturm, dr. prava, univerzitetni profesor, nekdanji ustavni sodnik in minister: »Namenoma mediji in intelektualci večinoma govorijo o človekovih pravicah, nič in nikoli pa o temeljnih svoboščinah! Temeljne svoboščine so pri nas pravi tabu.«

To vprašanje o svobodi je ključno. V Sloveniji vlada o tem še precej nejasnosti, nekoliko tudi zmede in ta navidezna zmeda je prisotna tudi v evropskem prostoru. Začnimo kar konkretno s slovensko ustavo. Vsi mediji govorijo o človekovih pravicah, tudi varuh človekovih pravic. Nihče pa ne govori o temeljnih svoboščinah! Ker večina misli, da svoboščin ni v ustavi. Poglejmo v Ustavo, naslov 2. poglavja je Človekove pravice in temeljne svoboščine. Pa poglejmo eno najpomembnejših evropskih konvencij: European Conventional Human Rights and Fundamental Freedoms je naslov poglavja v vsebini, v naslovu knjižice evropske konvencije pa samo Človekove pravice. Dva razloga za zatajevanje svoboščin sta: prvi razlog je lahko miselna lenoba, drugi razlog pa je načrtni namen. Drug razlog je zelo pazljivo pripravila Frankfurtska šola, ki je že pred koncem Sovjetske zveze spoznala, da bo potrebno poiskati neko preživetje za evropsko levico. In to preživetje so skušali najti v človekovih pravicah. Kajti nekateri komunistični režimi so nekatere človekove pravice priznavali (volilna pravica, socialno varstvo), niso pa priznavali niti ene temeljne svoboščine! Npr. najpomembnejših temeljnih svoboščin: svobodo izražanja, svobodo gospodarske pobude, svobodo gibanja in svobodo združevanja. Temeljne svoboščine so v diskurzu pravi tabu. A vendar so svoboščine najbolj ključne, saj ravno one najbolj temeljno osnujejo svobodno demokratično družbo, svobodno gospodarsko pobudo, blaginjo in razvoj. Mislim, da se temeljne svoboščine namenoma potiskajo ob stran. Pa še dodatni pogled: za te človekove pravice ne skrbi posameznik, niti civilna družba, ampak vedno država z veliko osebja in z zelo visokimi stroški!

Yuri Sidorovich, dr., ekonomist, družbenik in šef revizijske hiše Deloitte v Sloveniji: »Preveč svobode pomeni, da nekateri lahko mirno ob belem dnevu na veliko kradejo, pa se jim nič ne zgodi, še izvoljeni so!«

Kot ekonomist bom komentiral samo ekonomsko svobodo. V Sloveniji še vedno iščemo svojo pot, imamo preizkusno dobo. Na nekaterih področjih smo preveč svobodni, na nekaterih premalo. Ekonomisti radi merimo stvari. Mi takoj čutimo, če je svobode premalo. Ali se kdo pritožuje, da ima preveč svobode. Konkretno imamo preveč svobode: vsi vidimo, vsi vemo, da nekateri posvečeni ljudje ob belem dnevu na veliko kradejo in nič se jim ne zgodi. Po drugi strani pa, ko pridem na občino in moram sam sebi podpisati dovoljenje, da lahko kopljem. Žena Slovenka mi pravi: » Podpiši, za ljubi mir!« 5-letni sin pa mi pravi: » Oči , ti si tujec in ne razumeš. Ti preveč kompliciraš!« Na drugi strani pa ti lahko država ukrade nek davek in se lahko leta tožiš z njo in ne boš nič dosegel.

Nekateri lahko kradejo, preveč kradejo, potem na volitvah celo zmagajo in volivci pravijo: »Nič hudega, če krade, če bo še nam dal nekaj, če bo še za nas poskrbel!« Mogoče celo to vpliva na visoko 18. mesto družbenih svoboščin.
Te lestvice večinsko izhajajo iz percepcije. Po eni od raziskav je Slovenija na prvem mestu po korupciji. Večina raziskav je narejena na percepciji udeleženih v poslu. Verjemite mi, da je to samo črnogleda percepcija, korupcije je v Sloveniji veliko, nismo pa prvi v svetu. Kdaj sem se najbolj počutil Slovenec: ko smo uvedli vinjete in so se nekateri pritoževali, da bodo tujci preveč plačali za kratek prehod Slovenije. Moja prva reakcija je bila: »Pa naj tujci plačajo!«

Ko sem pred 10 leti prišel v Slovenijo, sem svoje slovenske kolege prepričeval naj gredo v tujino, v tuje poslovalnice. V dveh letih sem komaj enega dobil. Danes pa skoraj vsi, ki k meni hodijo, hodijo z namenom, da bi zbežali iz Slovenije.

Razlike v pojmovanju svobode 

Rok Novak:

Ne gre samo za črnogledost. Veliko je objektivnih podatkov: davčno breme, sodni zaostanki,.. Podatki govorijo, da v Sloveniji oškodovanec pride do sodnega varstva šele po 1160 dneh in da ima daljši čas samo še Grčija. Že temeljni misleci svobode imajo med seboj razlike: znani klasični liberalec John Stuart Mill v knjigi O svobodi pove svojo definicijo svobode kot odsotnosti prisile: »..vsak lahko zasleduje svoje preference dokler ne ogroža drugega človeka«. Mnogi liberalci so to razširili, da je svoboda odsotnost prisile. Montesquieu, konservativni liberalec, birokratsko pravi, da je svoboda samo tisto kar dovoljuje zakon. Klasično liberalni mislec Adam Smith pa egalitarno zahteva, da imajo vsi ljudje enako omejeno svobodo, oz. za vse morajo veljati enaka pravila, enake omejitve kar zapoveduje vladavina prava. Kako gledate na svobodo v smislu vladavine prava? Meni je zelo ljub člen ustave, je 49. člen, ki govori o svobodi dela. A kljub temu imamo nešteto regulacij dostopa na trg dela in minimalno plačo, ki neposredno omejuje to svobod vstopa na trg dela in še nešteto pravic, ki omejujejo svobodo delavcu. Izaija Berlin govori točno o tem: o pozitivnih in negativnih svoboščinah, o konfliktu med pravicami in svoboščinami, smo svobodni od neke prisile na eni strani in imamo pravice do nekatere dobrine.

Šturm: »Preberimo iz ustave vse temeljne svoboščine!«

To so osrednja vprašanja, ki se rešujejo z ustavo in interpretacijo ustave, kar dela ustavno sodišče. Leta 1998 je ustavno sodišče utemeljilo v eni od svojih odločb Kaj je svobodna demokratična družba. To je ureditev, ki
1. Izključuje nasilja in
2. samovolje posameznikov z močjo ne sme biti, oni se morajo prav tako držati zakonov in ne smejo zlorabljati moči nad šibkejšimi državljani.

Ključne predpostavke svobodne družbe so spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, delitev oblasti, odgovornost vlade, zakonitost delovanja vlade in izvršilnih organov oblasti, neodvisnost sodišč, večstrankarski politični sistem, ki daje enake možnosti za vse politične stranke, pravica do delovanja opozicije in delovanja nje, ki ne sme biti predstavljena kot nekaj slabega. Vse to pa zagotavlja pravna država, ki mora delovati. Svobodna demokratična družba je zelo ranljiva.

Katere so temeljne svoboščine zapisane v slovenski ustavi, preberimo: svoboda izražanja (na prvem mestu, saj konstituira vse druge svoboščine!), svoboda gospodarske pobude, svobode gibanja, svobodo združevanja, svoboda podjetništva, svoboda vere, svoboda dela, svoboda gibanja, svoboda izobraževanja in svoboda znanstvenega in umetniškega ustvarjanja. Nato še posebna svoboščina, ki jo je opredelilo Ustavno sodišče člen, ki govori o osebnostnih pravicah. 35. člen ustave razlaga »splošno svobodo ravnanja posameznikov«. Če ljudje kradejo, je to splošna svoboda ravnanja, a je omejena s pravico do zasebne lastnine. Da ta velika kraja ni kaznovana, kaže na velik problem pravne države v Sloveniji, ki tega ne rešuje.

Zakaj pravna država deluje v Sloveniji slabo? 90 % vsega diskurza v državi, intelektualnega in medijskega, je o socialnih pravicah in o človekovih pravicah. Ves čas samo o enakosti in o socialnih pravicah. Zakaj je tako? Mislim, da nam to namenoma servirajo tisti, ki se zaradi tega krepko okoriščajo z našim denarjem. Na eni strani so tematike, ki ljudem kradejo pozornost, na drugi strani pa se nekateri mirno na veliko okoriščajo. Hkrati pa ni nobenih strukturnih reform, ki bi omogočile razcvet podjetništva in gospodarstva.

Konflikt med individualnim in kolektivnim? Javni interes kot manipulacija?

Novak: Na eni strani imamo visoke davke, veliko redistribucijo in velik kolektiv. Na drugi strani pa posameznika, ki ima kljub ustavnemu zagotavljanju svobode zaradi kolektiva, ki zahteva nešteto pravic, vedno manj svobode. Velika tendenca po visokih davkih izhaja iz »pripada mi« miselnosti kolektiva.

Sidorovich: »Javni interes je demagogija in manipulacija državljanov!«

»Dvigujemo davke, da bomo povečali socialno varnost!« In pri nas večina ljudi še celo verjame temu! Javni interes je demagogija. Spomnim se, ko je bivša premierka dvignila DDV in ljudem povedala, da bomo zaradi tega bolj socialni. Ali primer, ko kmet zaradi težav ne sme prodati dela gozda, »ker ščitimo javni interes«, kmet pa bo zaradi tega crknil. Mene nihče ne vpraša, Jurij ali ti želiš, da ti dvignemo davek? Kdo je skrit zadaj »v imenu javnega interesa«? Neka skupina ljudi ima od tega velike koristi, ogromno škodo pa plačujemo vsi državljani.
Naj tožim državo, ker mi preprečuje z zakonodajo, da bi se lahko zaposlil. Človek želi delati, rad bi ga vzel, a zakonodaja mi to preprečuje. Naša država namenoma dela vse, da je čim manj služb. V ZDA imajo zelo enostaven sistem »employment at will«, ki neverjetno poenostavi dogovor med zaposlovalcem in zaposlenim. Jaz poznam znane slovenske poslovneže, ki mislijo, da živijo v svobodni državi, ko pa pridejo v Ameriko delati posel, pa ne morejo verjetno, kako je tam vse enostavno. Javni interes je manipulacija manjšine, ki se zelo okorišča nad državljani. Za večino državljanov pa pomeni vedno višje stroške, davke.

Zupan: »Pri nas ni dovoljeno širiti različnih idej, vsi moramo misliti enako, vsi moramo biti levi! Človek mora imeti pravice, da je tepec. In svoboščine!«

Individualno in kolektivno, kaj je srž problema? Dejstvo je, da pri nas ni dovoljeno širiti idej. Pri nas velja zakon črede. Moramo biti kolektiv, vsi moramo enako misliti, vsi moramo biti levi, morami ljubiti tega, vsi moramo imeti enako mnenje, drugačno mnenje je nevarno. Vsak, ki malce drugače misli, je takoj ožigosan. V parlamentu se morajo vsi dobro razumeti, biti vsi enotni, se nič kregati, biti mirni in vsi enaki. Ampak to je smrt! V resnici pa je ravno različnost idej in mnenj gonilo razvoja, napredka in blaginje (prvi amandma v ZDA). Svoboda je svoboda tistih, ki mislijo drugače! Človekove pravice in temeljne svoboščine morajo veljati za vsakega posameznega človeka posebej, ne pa za kolektiv. O pravicah ene same osebe, ne o pravicah ljudi. Ta človek ima pravico, da misli narobe, da širi napačne ideje, da se moti, da dela napake. Skratka, ima pravice, da je tepec. Pravice in temeljne svoboščine! Ne pa, da nam nekdo vnaprej reče kako moramo misliti in kako ne smemo.

Javni interes je izrazit konstrukt kolektiva. Najprej so desetletja imeli nacionalni interes, ki se jim je super obnesel. Ker so mu državljani večinsko nasedli so šli še dalje in so stvar še bolj razširili z javnim interesom. Kolektivnost je v Sloveniji glavni vir zla in se širi, ne vem več kaj bodo še pobrali. Kolektivnost se dobro hrani in po vseh vogalih je dobro utrjena. Potem pa ljudi pomirijo z drobtinicami ali z javnim linčem nekega »krivca«, se nekoga obsodi, da so ljudje pomirjeni, kako sodstvo deluje.

Treba se je o različnih idejah tudi pogovarjati. Tudi, če so napačne ideje. Se učiti argumentirati, imeti pravico do napake. Imeti svobodo, da napako naredimo. Imeti pravico, da povem svoje mnenje, čeprav sem tepec. Ne pa, da nam nekdo že naprej pove o čem lahko mislimo in o čem ne.

Ker ni svobode govora in ni intelektualne svobode, ni intelektualnega nemira. Pri nas se ljudi kolektivno pomirja.
Rok Novak: Ali je izražanje idej onemogočeno z zakonodajo ali mentaliteto? Ali je možno vsaj v šolstvu narediti prostor, da ni vse šolstvo državno?

Zupan: »Univerza pri nas je v temeljih gnila!«

Če govorimo o sovražnem govoru, se skuša spraviti v zakonodajo. Najbolj se ta mentaliteta vidi na univerzah. Nič ni novega, nič ni svojega. To je posledica državnega monopola v šolstvu, ko učitelje učijo pod taktirko FDV in Pedagoško fakulteto, pri nas je univerza učiteljica učiteljev. Univerza pri nas je v temelju gnila. Javno šolstvo, če je samo državno in dirigirano, je velika nevarnost svobodi.

Šturm: »V Sloveniji prihaja do fenomena krmiljenja konjev in vrabcev!«

V svobodni demokratični družbi je potrebni zagotoviti svobodno izmenjavo idej in mnenj, da družba ne stagnira, da družba ustvarja, kajti točno ta svoboda je osnovno gibalo razvoja.

Drug problem, ki je specifičen za Slovenijo, je neenakomeren sistem izobraževanja in nimamo poklicnih šolanj, ki bi zmanjšali pomanjkanje kadra pri nekaterih poklicih. Ali so Avstrijci bolj pametni, bolj delavni, bolj inovativni kot Slovenci? Niso. Ampak zakaj imajo mnogo večje pokojnine in plače kot Slovenci? Problem je sistem, številne ovire ustvarjalnosti. V nekaterih ključnih segmentih sistema in družbe smo zelo različni od Avstrijcev. Če bi to svobodo dovolili, bi imeli več razvoja, več blaginje in tudi več socialne države. Saj prihaja do fenomen krmiljenja konjev in vrabcev. Imamo elito »plemenskih« konj in tisti, ki razdeljuje njim odlično hrano v velikih količinah (država in paradržavne inštitucije) poskrbijo tudi za odvisnost številnih vrabcev, ki dobivajo drobtinice.

Se socialno državo pogosto izrablja za omejevanje svobode? Ali ima socialna država legitimno vlogo? Pokojnine mladi nikoli ne bomo dobili, a vplačevati pa jo moramo prisilno!

Šturm: »Pojma socialne države ni možno dobro določiti«

Vloga socialne države je legitimna. Mi imamo zelo podobno ustavo kot Nemci. Zapisano imamo tudi, da je naša država pravna in socialna država. Pravna država je jasno ustavno pravno dobro definirana, ne pa socialna država. To sem vprašal nemške strokovnjake. Zakaj imajo Nemci še enkrat višje plače in pokojnine kot Slovenci. A nemški ustavni sodniki se zavedajo, da ko gre državi in gospodarstvo dobro, se socialna država širi, kadar pa je država in gospodarstvo v krizi, se krči sorazmerno socialno državo.

Novak: Zakaj meni država pri 25-ih letih dobršen del dohodka zapleni za penzijsko shemo, če pa že vnaprej vem, da je to goljufija, Ponzijeva shema, in tega denarja ne bom nikoli več videl?

Zupan: »Demografija se lahko tudi drugače obrne v primeru pokojninske sheme!«

Demografija je velik problem za penzijski sistem, a ni nujno, da se bo iztekla točno tako kot si predstavljamo v smislu, da bo življenjska doba ljudi še naprej naraščala. Ne verjamem, da bo ta mladina dosegla tako visoko starost, saj je večina odraslih in otrok prekomerno debelih in živijo zelo nezdravo, tu so še možnosti vojn in množičnih migracij, trenutno imamo veliko invazijo v Evropo.

Novak: »Država igra vlogo mačehe!«

Ravno danes je bil dan podatek, da bo leta 2050 večino Slovencev starejših od 65% in bomo prvi v Evropi. Na enega upokojenca danes pride 1,37 delavca (vir SPIZ). Država se na področju pokojnin in zdravstva prisvaja vlogo staršev, sicer bolj mačehe kot mame. Tu ne bo nobene svobode, nobene konkurence? Koliko je paternalizem države in pokojninskih sistem skladen z idejo individualne svobode?

Sidorovich: »V Sloveniji ni pokojninskega varčevanja, je samo pokojninski davek!«

Mi nimamo prisilne pokojninske sheme. To je navaden davek! Danes smo ga plačali in danes je ta denar pokurjen. Nikoli ga ne boste več videli. Tistih par pokojninskih družb je ena navadna šala. V Sloveniji nimamo nobenega pokojninskega varstva in pokojninskega sistema, ampak imamo pokojninski davek. Mi imamo pol milijona upokojencev, ki rabijo denar in ta denar vlada praska po vseh koncih s številnimi davki. Ko bo zmanjkalo ljudi, ki bodo plačevali astronomske davke, takrat pol milijona penzijonistov ne bo nikoli več videlo denarja. Pa dajmo delavcem takoj za 300% povečati davke in naj delavci delajo do starosti 200 let! Demografski problem je velik problem. V medijih se sploh ne lotevamo bistvenih problemov, dostikrat je vsaka stvar, ki ni na ravni kolektiva, sovražni govor. Zadnjič sem v enem tednu prebral tri članke, ki rišejo grozo, koliko sto tisoče evrov nas stane otrok. Moramo izkoristiti to svobodo, ker nam za enkrat nihče ne prepoveduje reševati demografskega problema z internimi močmi. Dejmo narediti več Slovenčkov. Tega nam nihče ne prepoveduje. Pokojninska shema bi bila, da bi delavec vlagal denar. Ta denar bi pokojninska družba vlagala v delnice, obveznice in čez 30 let bi si lahko to izplačeval.

Slovenije noben migrant ne jemlje za državo, kjer bi delali in živeli, ne iz Afganistana in ne iz Kosova. Slovenija ima najvišje davke na svetu (vključno z zdravstvenim in pokojninskim davkom). V Sloveniji nimamo pokojninskih shem. Mi imamo totalno pokvarjeno socialno državo, ki na 101. ovira, da bi ljudje delali in se zaposlovali. Slovenci nismo ne neumni, ne leni in ne neizobraženi. Samo sistem je tako neumen ali pokvarjen ali žleht, uničujemo tisoče delovnih mest s pretvezo, da »ščitimo ljudi«. Katere ljudi? Zakaj migranti iz Afganistana ne pridejo k nam? Slovenija ima ekonomske svoboščine na 110. mestu, najvišje davke na svetu, največ nenormalnega omejevanja svoboščin pri zaposlovanju. Noben ne reče, jaz to delam za to, da uničim vsa delovna mesta v Sloveniji, ampak leporečijo, da ščitijo ljudi.

Mi imamo pametne in delovne in izobražene ljudi v Sloveniji. Kader v Sloveniji je strašno izobražen. Mi vemo, kaj je socialna država. Ne moremo pa dojeti, kako deluje naša socialna država: »Dajmo čim več vzeti in dati socialno ogroženim«, kar se sliši strašno lepo. A prej moramo ta denar zaslužiti, naj pride tujec, ki odpre 300.000 delovnih mest. Mi delimo kožo neubitega medveda. Oz. ta medved je že crknil pred 10 leti. Sedaj si vlada izmišljuje 5. verzijo davčne reforme, izmišljajo si nove davke, zmanjkalo jih je idej, davek na deževnico, kdaj bo davek na zrak. Kmalu ne bomo imeli kaj deliti!

Novak: »V Sloveniji je obratno utemeljevanje: moramo utemeljevati kje bi svoboščine imeli!«

Gre za vprašanje izbire, kdo izbira, kolektiv ali oseba. Izbira kakšno bo varčevanje, za en kup javnih storitev. Zakaj moramo o vsem odločati skupaj? O vsem se ne moremo strinjati. Zakaj si posameznik sam ne more izbrati načina varčevanja za pokojnino ali zdravstvo? Ali je stvar kolektivne odločitve, da smo vsi lastniki tovarne nogavic? Zakaj moramo biti del kolektiva in nam je ta davek vsiljen? Veliko bolje bi bilo, da bi imeli veliko svobode in par omejitev. Katere od teh omejitev pa bi vi vendarle podprli?

Šturm: »Vlada je odgovorna za našo stanje!«

V pravni državi je človeku dovoljeno vse kar ni prepovedano. Splošna svoboda ravnanje ima gotovo kar nekaj omejitev. Omejitve so samo druge ustavne pravice in svoboščine, kadar pridejo med seboj v konflikta. Npr. že prej smo omenili, da je potrebno spoštovati zasebno lastnino. Pozabljamo, da kradejo samo posamezniki, tudi država pretirano posega v zasebno lastnino. Enkrat bomo trčili v realnost, ki bo znotraj naslednjih 10 letih, ker se Slovenija astronomsko in naglo zadolžuje. Kdo je odgovoren? Mi? Jaz nisem. Vlada je formalno odgovorna. Ali so odgovorne tudi realno, to pa bi lahko povedala samo ena resna sociološka analiza.

Slovenija se izredno hitro zadolžuje in ta stvar ne bo šla v nedogled. O skupnih stvareh odloča parlament. Če parlament hoče ščititi prevladujočo državno lastnino, posameznik nima vpliva. Posameznik ne more. To ni stvar odločitve posameznika. Odločitev posameznika bo žal samo še, ali naj zapusti državo.

Zupan: »Demokratično izvoljena oblast je lahko hujša kot najslabši diktator!«

Včeraj je bil pri nas predstavnik EU, ki je razlagal, da ta model državnih bank ni dober. Mi imamo zavezo, da jo bomo prodali do konca leta 2017, a Križanič je še nekaj mesecev nazaj govoril, da jo bomo še dokapitalizirali (zadolžitev države, da se pokrije velika in nova izguba), da jo bomo kasneje lažje prodali ( kar je neumnost ali zavajanje). Demokratična izvoljena oblast je lahko hujša in slabša oblast kot najhujši diktator. En od naših problemov je volilni sistem. Večina v parlamentu danes ovira vse spremembe, vse reforme in privatizacijo.

Novak: »Kaj bi bil prioritetni korak za izboljšanje stanja svoboščin v Sloveniji?

Sidorovich: »Dajmo splošno svobodo izkoristiti za povečanje ekonomske svobode!«

Težko vprašanje. Kratek odgovor je: ne vem. Dolgi odgovor: jaz nisem odločil, da se državne banke dokapitalizirajo, kar je odločil Križanič. Zakaj sem prej govoril mi: ker sem jaz gotovo mnogo več vplačal za dokapitalizacijo državnih bank kot Križanič. Tudi Američani imajo napisano: »Mi, narod«. Mi smo po družbeni svobodi v vrhu lestvice, dajmo izrabiti to svobodo. Vsak narod ima tako oblast, točno tako, kot si jo zasluži!. Zakaj se samo pritožujemo? Dajmo pametno izkoristiti visoko mesto družbeno svobodo! Zakaj študenti ne gredo na Kongresni trg protestirati: »Jaz nočem biti še 10 let brez službe!« »Jaz nočem do 50-tega leta še živeti pri starših!«, »Jaz nočem plačevati velikega, butastega pokojninskega davka!« »Nočem biti najbolj obdavčen delavec na svetu!« A naši študenti so zadovoljni, da dobijo 3 € na dan za kosilo. Največje povišanje davkov v zgodovini je bil dvig DDV, ki je bil v času košarkarskega prvenstva v Sloveniji in noben ni niti pisknil. To pa so naredili takrat, ko je Slovenija v košarki zgubila tekmo, kar je bila nacionalna tragedija. Vsi smo jokali. In tisti trenutek je bil najvišji dvig davkov v zgodovini Slovenije.

Vprašanje mi ni všeč, jaz mislim, da moramo uporabiti tiste svoboščine, ki jih imamo. Imamo milijon svoboščin. Ni nam jih treba zviševati, dajmo kaj pametnega iz tega storiti in spremeniti. Dajmo splošno svobodo izkoristiti za povečanje ekonomske svobode.

Šturm: »Zmanjšati moramo administrativne ovire in privatizirati državno lastnino!«

Ekonomskih svoboščin je zelo malo. Posamezne obdavčitve so previsoke, predvsem obdavčitve dela. Prvo kar je nujno narediti je na strani nepotrebnih administrativnih ovir, ki močno ovirajo razvoj podjetništva. Kar je razlika z Avstrijo, moramo takoj odpraviti. Drugo je zmanjšati državno lastnino v Sloveniji, ki je absolutno leglo korupcije. Torej privatizacija državnih podjetij .To so viri iz katerih se napajajo dominantni mediji in se oblikuje javno mnenje. Zakaj mladi ne protestirajo? Ker so prepričani, da ni potrebno, da nam je lepo, saj dobijo 3 € za kosilo. Bojim se, da se bodo Slovenci začeli racionalno vesti šele takrat, ko ne bo več nobene druge možnosti, ko bo prepozno.

Sidorovich: »Zakaj nismo zainteresirani za spremembe, saj vsi vemo, kaj moramo storiti?«

Jaz sem govoril o socialnih svoboščinah, ne o ekonomskih svoboščinah. Rešitve o zmanjšanju administracije in privatizacija so očitne, vsem je jasno. Samo večina nima interesa. Poglejmo ovire na sodiščih, kdo ima interes? Nihče: sodnikom ni v interesu, da bi več delali, njim se ne mudi. Odvetnikom ni v interesu, da bi manj ur dobili plačanih, kriminalci želijo zastaranje. Ne, da ne vemo kakšne so rešitve. Tudi nasprotniki privatizacije točno vedo, kaj je pravilen odgovor. Dajmo splošno svobodo izkoristi, da povečamo ekonomsko svobodo.

Zupan: »Šele operativna vlada lahko kaj naredi!«

Nova vlada mora biti močna, operativna, imeti mora koherentni program in imeti pripravljene zakone, da se to takoj naredi, prve dve leti. Sicer pa bo tako: »Revščina se vozi milijone let, bogastvo pa se zavozi takoj«. Do bankrota pa bomo čudaška, revna država na robu Evrope, nihče nas ne bo reševal. Ostali bomo mala kolonija. Dokler ne bomo šli na cesto in poskušali, ne bo nič. Fino pa je vsaj poskušati!

Moje opažanje

To je bil prvi pogovor desnih politikov ali intelektualcev o svobodi v zadnjih 30 letih v Sloveniji. O vsem drugemu populizmu se pogovarjajo javno. Medtem, ko so vse komunistične države imele nek krog intelektualcev in politikov, ki so vedeli kam morajo iti, zato so tudi narekovali reforme, zakone in pri tej tranziciji so v večini uspeli. Slovenija pa resnih reform za povečanje ekonomske svobode nikoli ni imela, ravno obratno se dogaja zadnjih 8 let. Dejansko v Sloveniji nismo imeli ne kroga intelektualcev in ne kroga politikov zadnja leta.

V Sloveniji je pohvalno, da sta se ta dva bivša politika odzvala tej razpravi o svobodi. Kot pa se vidi iz zastavljenih vprašanj in odgovorov, so se odgovori odmikali od bistva vprašanj in šli vsak v svojo parcialno smer. Preveč se poudarja demografija, na katero nimamo vpliva. Popolnoma pa spregledamo, da slaba demografija samo razgalja gnilo strukturo socialne države, saj bo Ponzijeva »pokojninska shema« (penzijski davek) prej razpadla skupaj z državo, preden jo bo kdo reformiral. Oz. ko bo zmanjkalo delavcev, davkoplačevalcev.