Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zavod za gozdove Slovenije sporočata, da se je v letošnjem letu pri delu v zasebnih gozdovih smrtno ponesrečilo že 7 ljudi od skupno 17 ponesrečenih. Od leta 1995 se je letno povprečno pri delu v gozdu smrtno ponesrečilo 9 ljudi, letos pa že kar blizu 80 % tega števila. Razlog za to je tudi v povečani količini sečnje gozdnega drevja za kurjavo, k čemur je prispevala povečana cena energentov v splošni gospodarski krizi. Glavni vzrok nesreč pa je neusposobljenost in slaba opremljenost ljudi, ki se lotijo sečnje in spravila lesa.
Ne zna kar vsak varno delati v gozdu
Po zadnjih ugotovitvah je v Sloveniji nad 400.000 lastnikov gozdov, ki so vpisani v zemljiško knjigo. V lastnem gozdu lahko sami ali z medsosesko pomočjo opravljajo sečnjo in spravilo lesa. To je izjemno zahtevno in nevarno delo, vendar se ljudje tega ne zavedajo dovolj. Dela se lotijo neusposobljeni, nevarnost podcenjujejo in pogosto uporabljajo zastarelo in slabo vzdrževano opremo ter nepopolno ali celo nobene osebne zaščitne opreme. Med osebno zaščitno opremo pri tem delu obvezno spadajo: čelada z glušniki, zaščitni jopič, zaščitne hlače, čevlji in rokavice. Treba je dobro poznati tehniko podiranja gozdnega drevja v različnih položajih in okoliščinah ter to tehniko tudi praktično obvladati. Še posebej nevarno je od vetra ali snega podrto in obviselo drevje. Pri delu v gozdu ne smemo biti nikoli sami, sodelavci pa morajo biti v varni razdalji od motorne žage ter smeri padajočega drevja. Zmeraj je treba imeti pri sebi komplet za prvo pomoč in jo tudi obvladati. Prav tako je za klic na pomoč obvezen mobilni telefon. In upanje da tam, kjer je treba, morda je to globoko v gozdu, mobilnik tudi »vleče«. Če vsem tem zahtevam nismo kos, se raje ne lotevajmo dela sami. Motorno žago za podiranje in žaganje debel si lahko kupi vsak, vendar to še ne pomeni, da z njo že zna vsak varno tudi delati.
Usposabljati se pri kakovostnih izvajalcih
Zavod za gozdove Slovenije že drugo desetletje organizira tečaje za varno delo v gozdu in jih izvaja v sodelovanju s profesionalnimi inšrtuktorji Srednje gozdarske in lesarske šole Postojna. Doslej se je tega usposabljanja udeležilo že okrog 30.000 ljudi. V primerjavi s celotnim številom lastnikom gozdov, ki so potencialni izvajalci del v svojih gozdovih bi si želeli, da bi bilo to število še večje, vendar je že to veliko v primerjavi s finančnimi in kadrovskimi možnostmi, ki so na voljo za to usposabljanje.
Rezultati se kažejo tudi v spremembi povprečnega števila smrtnih nesreč pred letom 1995 in po njem. Po letu 1995 je ta številka upadla za 6, to je za 40 odstotkov, povečala pa se je uporaba osebnih zaščitnih sredstev. Poleg priznano kakovostnega usposabljanja, ki ga izvajata Zavod za gozdove Slovenije in Srednja gozdarska in lesarska šola, se danes na trgu pojavljajo tudi drugi izvajalci usposabljanja. Pri izbiri izvajalcev je treba biti pozoren na kakovost. O tem govori že trajanje usposabljanja. Gotovo lahko dajo mnogo več dvodnevni ali tridnevni tečaji kot le nekajurni. Pri tem naj tudi nekoliko nižja cena ne bi prevladala pri izbiri. Bolj se izplača kakovostno usposabljanje, saj so življenja in zdravje neprecenljiva. Tudi krivda zaradi neznanj povzročenih nesreč, nas lahko obremeni za vse življenje. V konkretnih primerih pa krivda ni samo moralna ampak tudi kazenska in jo ugotavlja in dokazuje kriminalna policija.
Foto: Tone Lesnik
