“Prav bi bilo, da v Sloveniji razmislimo o zatočišču za Snowdna” se je včeraj medijem zaupal dolgoletni diplomat, Zaresovec Ivo Vajgl. Vsakomur, ki ni na ta svet priplaval po žlici goveje župe je jasno, da tako pogumno in smelo izjavo lahko poda samo politik, katerega stranka je na zadnjih volitvah prepričala 0,5 % glasujočih državljanov.
Če bi, bognedaj, bilo kaj drugače in bi Ivo Vajgl danes bil zunanji minister Slovenije, bi s Falconom poletel v Kirgizistan ali katero drugo svetovno vukojebino, da ga kakšen preveč predrzen novinar ne bi slučajno povprašal o stališču Slovenije do podelitve azila Edwardu Snowdnu.
Našim levičarskim politikom in njihovim medijskim apologetom ne moremo zameriti protiameriških, protiimperialističnih, protineoliberalinih in kar je še teh »proti-Zahodnih« prepričanj. Navsezadnje živimo v svobodni državi in ne v kakšnemu Egiptu, Kitajski ali Severni Koreji in zato jih imajo pravico izražati, z njimi prepričati ljudi, osvojiti in obdržati oblast. Vsaj njihovi volivci pa jim lahko zamerijo, da vso glasno junaštvo v boju za pravični svet po njihovih nazorih in prepričanjih izpuhti v trenutku, ko prevzamejo odgovornost za vodenje države. Poglejmo par primerov.
V zadnjih nekaj dneh se je v svetu zvrstila serija dogodkov, ki so s stališča človeka levih miselnih obzorij povsem nesprejemljiva. No, mnogi od njih so nesprejemljivi tudi za prepričanega demokrata, ampak to za naš primer ni bistveno.
V neki ne nepomembni državi je vojska izvedla državni udar, odstavila demokratično izvoljenega predsednika ter prevzela oblast. Pozaprla je več sto politikov vladajoče stranke, mimogrede pa še vdrla v studio pomembne mednarodne televizijske hiše in kar med oddajo v živo aretirala producente, novinarje in goste, ki so razpravljali o dogajanju v državi.
Neka druga osovražena svetovna velesila se je lotila lova na življenje in smrt človeka, ki je izdajal njene državne skrivnosti. Ta je ujet na letališkem terminalu tujega letališča in si neuspešno prizadeva pridobiti azil v kateri od držav sveta. Predsednik »prizadete« države je v gonji za izdajalcem šel tako daleč, da je pri evropskih zaveznikih dosegel prizemljitev in pregled letala predsednika neke druge suverene države, za katerega je sumil, da kot slepega potnika prevaža iskanega »žvižgača«. Sumi so se izkazali za neutemeljene in nastal je mednarodni škandal.
In zdaj vprašanje za milijon dolarjev: kakšno je stališče Vlade Republike Slovenije do teh mednarodnih dogodkov?
Ste predsednico vlade videli o tem spregovoriti na televiziji? Je kdo nanjo v zvezi s tem naslovil novinarsko vprašanje? So osrednji mediji uraden odnos Slovenije do teh perečih vprašanj mednarodnih odnosov obravnavali na naslovnicah časopisov, političnih revij in spletnih portalov?
Nak. Stališča do omenjenih mednarodnih dogajanj ni zavzela niti leva vlada, niti se to ne zdi pomembno osrednjim medijem, čeprav sicer ne enim ne drugim ne moremo očitati izredne občutljivosti na tovrstna »kratenja človekovih pravic in dostojanstva«, sploh kadar so v opozicijski drži. Ste prepričani, da ne bi premier Janša na prvi mogoči novinarski konferenci prioritetno dobil servirano novinarsko vprašanje: »Ali bo Slovenija ponudila azil Edwardu Snowdnu?«
Problem leve vlade in njej naklonjenih osrednjih medijev je naslednji. Preganjanje Edwarda Snowdna v njihovih očeh res ni nič drugega kot mednarodni terorizem ZDA in njim podložnih EU držav ter nepredstavljivo kratenje človekovih pravic. Če bi bili v opoziciji, bi nemudoma zahtevali ostro obsodbo teh dogodkov s strani uradne državne politike Slovenije, čim hitrejšo ureditev azila za preganjanega borca za človekove pravice, sklicali bi izredno sejo parlamenta ter ob neaktivnosti zahtevali vsaj odstop zunanjega ministra, če že ne celotne vlade. A na žalost trenutno niso v opoziciji, zato jim je pot do uresničitve teh plemenitih dejanj onemogočena.
Več: blog Drugega sveta
