Prejeli smo: Problem Slovenije niso prenizki davki

monopoli davek… ampak previsoka javna poraba!

Skupna izjava Inštituta dr. Jožeta Pučnika in Zbora za republiko

Slovenija se je po odločitvi Ustavnega sodišča o razveljavitvi Zakona o davku na nepremičnine znova znašla na robu fiskalnega prepada. Presek ustavnosti in fiskalne politike predstavlja akuten problem slovenske politike s prelomnimi posledicami za gospodarstvo in blaginjo državljanov. S strani vlade RS napovedano ponovno zviševanje davkov bo negativno vplivalo na okrevanje gospodarstva in življenjsko raven prebivalstva. Inštitut dr. Jožeta Pučnika in Zbor za republiko podpirata prizadevanja po uravnoteženju javnih financ, zlasti čimprejšnjo implementacijo fiskalnega pravila, a pot uravnoteževanja vlade RS je zgrešena. Temelji na napačni anamnezi, ki vodi do zmotne terapije ekonomske politike. Politika visoke javne porabe, visokih davkov, spremljana z visokimi proračunskimi primanjkljaji in posledičnim zadolževanjem, ne more tlakovati poti v lepšo prihodnost.

Sedanja vlada od nastopa mandata vodi razbrzdano fiskalno politiko zaznamovano z ekscesnimi proračunskimi primanjkljaji, maloumnim reševanjem bančnega sistema in izjemno rastjo javnega dolga. V lanskem letu se je vlada zadolžila za 7 milijard, letošnji Zakon o izvrševanju proračuna predvideva celo 7,7 milijardno zadolžitev. V slabih dveh letih se bo torej zadolžila za dobrih 40% BDP. Slovenija se je ujela v klasično dolžniško past. Samo letos bomo za odplačilo obresti namenili skoraj milijardo evrov oziroma kar 18% vseh davčnih prihodkov. Zaradi pritiskov Evropske komisije, ki je za Slovenijo ugotovila čezmerni proračunski primanjkljaj, sedanja vlada mora nadaljevati politiko javnofinančne konsolidacije. A te ne izvaja z omejevanjem javne porabe, ampak dvigovanjem davkov. Po ovrženem davku na nepremičnine vlada grozi s ponovnim dvigom davka na dodano vrednost. Opozarjamo, da je politika zviševanja davkov, spremljana s povečevanjem zadolževanja, pogubna. Temelji na zgrešeni oceni, da so v luči uravnoteženja javnih financ davki prenizki. Problem Slovenije niso prenizki davki, ampak previsoka javna poraba. Slovenija za javno porabo nameni 51% BDP, kar je največ med članicami EU na primerljivi ravni razvoja. Primerljive članice EU, na primer države višegrajske skupine, za javno porabo namenijo med 15-25% manjši delež BDP. Bolezen slovenskih javnih financ je javna poraba, davki so zgolj simptom.

Če je problem javnih financ javna poraba, se je uravnoteženja smiselno lotiti s fiskalno strogostjo, ki temelji na omejevanju porabe in ne zviševanju davkov. Tudi izkušnje držav članic OECD govorijo v prid uravnoteževanju s krčenjem javne porabe, ki je manj kontrakcijska kot konsolidacija z dvigom davkov. S strani vlade izbrani način vodenja fiskalne politike kaže na njeno disfunkcionalnost, nesposobnost razreševanja razdelitvenih konfliktov v družbi. Ocenjujemo, da proračun na odhodkovni strani izkazuje znatne rezerve za zmanjšanje javne porabe. Zgolj proračunski transfer v pokojninsko blagajno po 161. členu ZPIZ-2, ki obravnava »pokojninske« izdatke, za katere niso bili plačani prispevki, znaša dvakratnik izpadlih prihodkov zaradi ovrženega davka na nepremičnine. Podobni prihranki so mogoči pri subvencijah, ki jih izplačujeta Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in Ministrstvo za okolje in prostor. Država se mora soočiti s fiskalno iluzijo in akutno obliko davčnega mešanja, ki zaznamuje naše javne finance.

Slovenija potrebuje spremembe. Med njimi radikalen zasuk v fiskalni politiki. Stopnje zadolževanja, ki jih beležimo v lanskem in letošnjem letu so nevzdržne. Zahteve in pričakovanja Evropske komisije so jasna. Jasna je tudi obveznost vlade, ki izhaja iz lani sprejetega, a neuveljavljenega fiskalnega pravila. Vlado RS pozivamo, da takoj odpravi neustavno stanje zaradi nesprejetega izvedbenega Zakona o fiskalnem pravilu in ne poizkuša z zakonom in v njem predvidenih izjemah in odstopanjih zmaličiti 148. člena ustave.

Če želi Slovenija preseči stanje zastoja, mora spremeniti poslovno okolje. Ključni determinanta tega so nizki davki in zdrave javne finance. Pametno uravnoteženje javnih financ je v tem trenutku največja prioriteta države. Čeprav politično ne najlažja, je edina pot fiskalne strogosti, utemeljena na zmanjševanju javne porabe.

Foto: Flickr