Spoštovani gospod
Gregor Knafelc
v.d. odgovornega urednika
Delo, d.d.
V odzivu na neresnične trditve v članku Borisa Ježa z naslovom Desnica iz kamene dobe, objavljenem v Sobotni prilogi Dela 10. 12. 2016, se na uredništvo obračam z vljudno prošnjo za objavo popravka informacij v članku, ki niso skladne z zgodovinsko resnico in ki zavajajo bralce z izkrivljeno podobo Poljske, pri čemer žalijo milijone Poljakov. V članku se namreč pojavlja sugestija, da naj bi fašizem v tridesetih letih 20. stoletja na Poljskem obstajal kot splošen pojav in naj bi bil del državnega ustroja (kar nakazuje neposredna primerjava z Nemčijo in Italijo). Avtor je z zapisom take teze dopustil veliko netočnost, ki ne sloni na splošno znanih zgodovinskih dejstvih.
Kot veleposlaniku Republike Poljske v Republiki Sloveniji mi je v čast, da lahko predstavljam državo, katere državljani so se kot prvi v Evropi uprli oboroženemu napadu nacistične Nemčije (ter stalinistični Sovjetski zvezi, na katero je B. Jež “pozabil” ob naštevanju primerov zločinskih totalitarizmov). Poljska je bila od prvega do zadnjega dne 2. svetovne vojne članica protihitlerjevske koalicije, boj za obrambo človečnosti in demokratičnih vrednot pa je zahteval 6 milijonov poljskih žrtev. Za te vrednote so preminili številni Poljaki tudi v boju proti fašizmu na območju današnje Slovenije, dober primer je skupni heroj poljskega in slovenskega naroda Tadeusz Sadowski – Tomo, ki je aprila 1944 vodil operacijo razstrelitve nemškega skladišča goriva v rovih Postojnske jame.
Poljaki predstavljajo tudi najštevilčnejšo skupino narodov, ki jim je inštitut Yad Vashem v Jeruzalemu podelil naziv pravičnih med narodi sveta za reševanje Judov pred nacističnim terorjem (samih Poljakov je več kot 6500 oseb). Drugače kot v drugih državah, ki jih je okupiral Tretji rajh, na Poljskem nikoli ni obstajala nobena uradna oblika sodelovanja z okupatorjem. Nasprotno, v vsej drugi svetovni vojni je poljska družba vodila brezkompromisni boj z okupatorjem. Na vrhuncu okupacije je poljsko odporniško gibanje štelo skoraj 500.000 borcev, kar je fenomen v svetovnem merilu. Vse to ne bi bilo mogoče brez naše trdno ukoreninjene družbene tradicije, ki ne dopušča sprejemanja šovinizma, nadvlade in nepravičnosti, torej lastnosti, s katerimi se izraža fašistična ideologija.
Z veliko zaskrbljenostjo sprejemam podtikanja Poljski in Poljakom, s katerimi operira kolumnist Boris Jež. Še posebej zato, ker žal ne gre za prvi primer, ko smo se primorani odzvati na njegove žaljive zapise o naši državi. Po naši prejšnji reakciji na članek B. Ježa z naslovom Konjeniški častniki na Maginotovi linji z dne 18. 6. 2016, kjer si je avtor prav tako dovolil namigovati na analogijo med Poljsko in nemškimi nacisti, je uredništvo Dela žal zavrnilo prošnjo za popravek.
Ob tovrstnih izkušnjah – z namenom seznanitve slovenske javnosti z našim stališčem – bo pričujoče pismo poslano tudi drugim uredništvom ter novinarskim društvom, ki delujejo v Sloveniji. Besedilo našega dopisa ter odziv uredništva Dela v omenjenem primeru bosta prav tako objavljena na naši uradni spletni strani ter na naših profilih v družbenih omrežjih.
Izražam upanje, da bo tokrat naše stališče objavljeno ter da se bo uredništvo Dela v prihodnje izkazalo z natančnejšo in skrbnejšo interpretacijo zgodovinskih dejstev za potrebe svojih člankov.
S spoštovanjem,
Paweł Czerwiński
Veleposlanik Republike Poljske v Republiki Sloveniji
