Prejeli smo: Odločba US o neustavnosti financiranja zasebnih OŠ

Osnovna šola, foto: Aleš Čerin
Osnovna šola, foto: Aleš Čerin

Objavljena je bila odločba Ustavnega sodišča z dne 4. 12. 2014, v kateri je US ugotovilo, da je način financiranja osnovnih šol, kot ga določa Zakon o organizaciji in financiranju v vzgoji in izobraževanju, neskladen z Ustavo. Državnemu zboru je ugotovljeno neskladje naložilo odpraviti v roku enega leta.

Ob tej odločitvi objavljamo odziv v. d. direktorja Zavoda sv. Stanislava, mag. Gregorja Celestine:

“Veseli smo odločitve Ustavnega sodišča, da je prvi stavek drugega odstavka 86. člena ZOFVI v delu, ki se nanaša na obvezne javnoveljavne programe osnovnošolskega izobraževanja, v neskladju z Ustavo. Tako bodo starši, ki šolajo otroke na zasebni Osnovni šoli Alojzija Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava ter zato plačujejo šolnino, lahko v enakopravnem položaju z ostalimi slovenskimi starši, ko bo neskladje odpravljeno.

Zasebna šola po 11. členu ZOFVI-ja prav tako spada v mrežo javnih šol, saj izvaja javnoveljavni program, ki ga predpisuje država in ta osnovni program naj bi bil odslej financiran s strani Ministrstva v enakem deležu kot na drugih slovenskih osnovnih šolah in ne več v 85 odstotnem deležu. S tem bodo razbremenjeni starši, saj razliko plačujejo v obliki šolnine, ki znaša od 0 do 60 € mesečno – odvisno od socialnega položaja in števila otrok v družini.

Ustanovitelj bo kot doslej zagotavljal celotno infrastrukturo in opremo za delovanje šole.”

Objavljamo tudi odziv dr. Romana Globokarja na odločbo Ustavnega sodišča RS:

“Na praznik sv. treh kraljev me je na začetku študijskega dopusta v Bostonu v jutranjih urah razveselila novica, da je ustavno sodišče ugodilo naši pritožbi in da je ugotovilo, da mora država obvezno osnovnošolsko izobraževanje tudi v zasebnih šolah v celoti financirati iz javnih sredstev.

Ustava v 57. členu določa, da je izobraževanje svobodno in da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in se financira iz javnih sredstev. Starši otrok v Osnovni šoli Alojzija Šuštarja in Zavod sv. Stanislava smo bili zato mnenja, da je 86. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v nasprotju z navedenim členom ustave, saj določa, da zasebni šoli, ki izvaja javnoveljavni program, pripada za izvedbo programa 85% sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje programa javne šole. Država torej sofinancira samo izvedbo programa, ne pa investicij in opreme v zasebni šoli. Isti člen zakona namreč določa tudi: “Zasebnim šolam ne pripadajo sredstva za naložbe, investicijsko vzdrževanje in opremo.”

Z ustavno odločbo so starši otrok, ki obiskujejo zasebno šolo, postavljeni v bolj enakopraven položaj s starši otrok v javnih šolah. Pravzaprav je večina zasebnih šol v Sloveniji pravzaprav javnih, saj izvajajo javnoveljavni program in so po 11. členu ZOFVI-ja del javne mreže šol. Osnovna šola Alojzija Šuštarja je javna šola, saj izvaja javnoveljavni osnovnošolski program. Strokovni svet RS je ugotovil enakovrednost izobraževalnih standardov in tudi spremljava Zavoda za šolstvo ugotavlja, da se v naši zasebni šoli dosegajo standardi, ki so predpisani za javno šolo. Osnovna šola Alojzija Šuštarja je javna tudi v smislu, da je odprta za vse otroke, ne glede na narodnost, svetovnonazorsko ali versko prepričanje, socialni status ali mesto v družbi. Je pa zasebna šola, ker je ustanovitelj šole zasebnik, medtem ko je ustanovitelj več kot 99 % javnih osnovnih šol v Sloveniji država oz. lokalne skupnosti. Zasebne šole smo vključene v javno mrežo osnovnih šol in z osnovnimi šolami tudi zelo dobro sodelujemo. Pri večini projektov na ravni slovenskega šolstva smo tudi enakopravno obravnavane.

Seveda pa je potrebno izpostaviti, da tudi po zakonski izenačitvi financiranja programov v zasebnih šolah, to ne pomeni, da bo država v enaki meri financirala zasebno šolstvo kot financira javne šole, katerih ustanoviteljica je sama oz. lokalne skupnosti. Zasebna šola bo še vedno morala poskrbeti za prostore, investicije in opremo. Po naših ocenah to znaša okrog 20 % sredstev. Ljubljanska nadškofija je npr. v preteklih letih v celoti financirala izgradnjo novih prostorov za osnovno šolo in vrtec v Zavodu sv. Stanislava in s tem vložila znaten del sredstev v javno mrežo slovenskih šol. Zelo pomembno je imeti pred očmi, da ne gre za vzporedno šolstvo, ki bi bilo dodaten strošek za državo, ampak gre za to, da se en del javne šolske dejavnosti izvaja v ustanovah, katerih ustanovitelj je zasebnik. Zasebnik torej vlaga svoj del sredstev v javno dobrino – vzgojo in izobraževanje – otrok in mladih, država pa (so)financira izvajanje programov. Ker ustava RS določa, da je osnovna šola obvezna in da se financira iz javnih sredstev, to velja za šole, ki izvajajo javnoveljavni program, ne glede na to, kdo je ustanovitelj. Pomembno je samo to, da šola dosega standarde, ki jih predpisuje država oz. ministrstvo, ki je pristojno za izobraževanje.

Še vedno je zasebno šolstvo za državo cenejše kot javne šole, ki jih ustanovi država oz. lokalne skupnosti in za katere mora država poskrbeti tudi za naložbe, investicije in opremo. Še enkrat poudarjam, da ne gre za dodaten strošek s strani države, saj bi v primeru, da ne bi bilo zasebnih šol, otroci, ki obiskujejo zasebno šolo, obiskovali javno šolo, kjer bi država plačevala program šole, hkrati pa tudi sredstva za naložbe, vzdrževanje in opremo. Država tudi ne financira programa zasebnih šol, npr. waldofskega, katoliškega ali montessori programa, ampak financira javni program, ki ga izvajajo te šole. Če šole izvajajo dodatni razširjeni program, kot je npr. verski pouk na katoliški šoli, se le-ta ne financira iz javnih sredstev, ampak to financirajo starši oz. za financiranje poskrbi ustanovitelj.

Prepričan sem, da 0,2 % zasebnih osnovnih šol v Sloveniji na nikakršen način ne ogroža ostalih javnih šol, ki jih je ustanovila država oz. lokalne skupnosti. Gre za enega najnižjih deležev zasebnega šolstva v evropskem prostoru. V pluralni in demokratični družbi je prav, da država omogoča, da imajo starši pravico do svobodne izbire vzgoje in izobraževanja za svoje otroke. To določa tudi 26. člen splošne deklaracije o človekovih pravicah. Z ustavno odločbo odslej za starše, ki bodo izbrali za svoje otroke zasebno šolo, ta njihova svoboščina ne bo več predstavljala takšne finančne obremenitev, kot jo je do sedaj. Za svojo svobodno izbiro morajo namreč sedaj prispevati dodatna sredstva samo zato, ker je šolo, ki sicer izvaja javnoveljavni program, ustanovil zasebnik in ne država oz. lokalna skupnost. Vsekakor pa je za naše skupno dobro pomembno, da imamo kakovostno javno šolstvo, ne glede na to, ali je šolo ustanovila država ali zasebnik. Naloga države je, da omogoča in spodbuja razvoj kakovostnega šolstva, ki bo dostopno vsem, in da preverja kakovost vseh javnih šol – tistih, ki jih je ustanovila država oz. lokalne skupnosti, in tistih, ki so nastale na podlagi zasebne pobude.”

Zavod sv. Stanislava

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.