Letos mineva 110 let od prve mature, ki je v celoti potekala v slovenskem jeziku. Prva slovenska matura je potekala v juniju in juliju 1913 na takratni Knezoškofijski privatni gimnaziji v Zavodu sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano.
Te obletnice se bomo na Škofijski klasični gimnaziji spomnili v okviru proslave ob dnevu državnosti in zaključku šolskega leta danes, v petek, 23. 6. 2023, ob 11. uri. Slavnostni gost in govornik bo bivši predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Navzoč bo tudi ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore.
Matura v Zavodu sv. Stanislava pred 110 leti
Prva matura, ki je v celoti potekala v slovenskem jeziku, predstavlja zgodovinski prispevek k razvoju slovenskega šolstva in uveljavljanju slovenskega jezika v javni rabi. Ustanovitelju Zavoda sv. Stanislava knezoškofu Antonu Bonaventuri Jegliču je v takratni avstroogrski državi uspelo z velikimi napori in kljub številnim nasprotovanjem uresničiti zamisel o postavitvi popolne slovenske gimnazije. Zrelostni izpit je opravljalo vseh 30 dijakov 8. razreda gimnazije. Vsi so maturo opravili, kar polovica jih je dosegla najboljši uspeh »zreli z odliko«. Pisni izpiti so potekali od 9. do 12. junija 1913.
Ustni izpiti so bili od 5. do 9. Julija 1913 iz slovenščine, nemščine, latinščine, grščine, domovinoznanstva in matematike. Med prvimi maturanti je bilo kasneje polovica duhovnikov, pa doktorji filozofije, slavistike, zdravniki, pravniki. Med njimi sta bila tudi Valentin Meršol, ki je kot zdravnik leta 1945 rešil veliko slovenskih beguncev na Koroškem, da jih niso vrnili v Slovenijo, in Filip Terčelj, primorski duhovnik in pesnik, mučenec.
Šola je z izvrstnim ugledom nadaljevala svoje poslanstvo vzgoje in izobrazbe do konca 2. svetovne vojne, ko je Ministrstvo za prosveto Narodne vlade Slovenije 3. septembra 1945 ukinilo vse zasebne gimnazije.
Matura na Škofijski klasični gimnaziji danes
Leta 1995 je bila matura zopet uvedena kot državni izpit. Splošna matura na gimnazijah se opravlja iz petih predmetov, od tega iz treh predmetov obveznega dela in dveh predmetov izbirnega dela. V obveznem delu so slovenščina, matematika in aktivni tuji jezik (angleščina, nemščina, francoščina, španščina, ruščina ali italijanščina). Od ponovne ustanovitve Škofijske klasične gimnazije leta 1993 do danes je tu maturiralo 4013 maturantov. Od tega jih je bilo kar 27 takih, ki so dosegli vseh možne točke na maturi (34). V Sloveniji je bil v letih 1997 do 2022 delež maturantov s pohvalo 4 % (30 točk in več), na Škofijski klasični gimnaziji pa 13 %.
V šolskem letu 1996/97 so bili prvič na šoli dijaki vseh štirih letnikov. Junija 1997 je v Zavodu sv. Stanislava po več kot 50-letni prekinitvi zopet potekala matura. Maturitetni predmeti so bili: slovenski jezik in književnost, angleščina, nemščina, latinščina, matematika, fizika, biologija z ekologijo, geografija, zgodovina in filozofija. Seznam maturitetnih predmetov se je na Škofijski klasični gimnaziji nenehno širil. Danes se lahko maturo opravlja iz kar 15 predmetov. V letu 1999 se je klasična grščina po štirih desetletjih zopet vrnila med maturitetne predmete. Škofijska klasična gimnazija ohranja klasičnost v slovenskem srednješolskem sistemu še naprej, saj vsako leto samo na naši šoli poteka matura tudi iz grščine.
19 naših dijakov je poleg Škofijske klasične gimnazije vzporedno uspešno zaključilo srednjo glasbeno šolo. Od leta 1997 do 2022 se je 46 naših dijakov na maturi izredno izkazalo in so dosegli najboljši uspeh v državi pri posameznih predmetih. Podatki o uspehu na maturi od leta 1997 do 2022 kažejo, da je Škofijska klasična gimnazija v Zavodu sv. Stanislava med najboljšimi slovenskimi gimnazijami. Njeni maturantje dosegajo nadpovprečne dosežke tako pri znanju tujih jezikov kot na matematično-naravoslovnem in družboslovnem področju.
Zavod sv. Stanislava – kratka predstavitev
Zavod sv. Stanislava za vzgojo in izobraževanje, ki ga je 13. novembra 1992 ponovno vzpostavil takratni ljubljanski nadškof metropolit dr. Alojzij Šuštar, je bil ustanovljen, da bi sledil tradiciji Jegličeve predvojne Škofijske klasične gimnazije. Izobraževal naj bi mladino in jo pripravljal za odgovorno življenje, ki bi temeljilo na vrednotah, med katerima imata vera in domovina privilegirano mesto. Do danes je zavod prerasel v osrednjo vzgojno-izobraževalno ustanovo ljubljanske nadškofije. Njegovi osnovni dejavnosti ostajata vzgoja in izobraževanje. Poleg Škofijske klasične gimnazije (1993) so v zavodu po letu 1993, ko se je v njegovih prostorih ponovno pričel pouk, zaživeli še Jegličev dijaški dom (1993), Glasbena šola Matije Tomca (1996), Študentski dom Janeza Frančiška Gnidovca (2000), Osnovna šola Alojzija Šuštarja (2008), Vrtec Dobrega pastirja (2014) in Galerija Staneta Kregarja (1993).
Velik poudarek v delovanju zavoda je namenjen tudi drugim dejavnostim, ki spremljajo delo v pedagoških enotah. Umetnost, posebej glasba, je imela pomembno vlogo že v prvem obdobju delovanja, kmalu po ustanovitvi v začetku 20. stoletja. S ponovnim delovanjem sta se petje in likovno ustvarjanje vrnila v zavod in živita svoje pestro življenje nekako izven okvirov posameznih enot.
Podobno je svoje mesto v zavodu našlo tudi znanstveno raziskovanje. Iz leta v leto bolj so razvite tudi različne mednarodne povezave, v katere se zavod in njegove enote vključujejo. V okviru celotnega delovanja se želi zavod naslanjati na svoje poslanstvo: »Iz vere, upanja in ljubezni v dialogu s svetom ustvarjati pogoje za celovito osebnostno rast posameznika v skupnosti, da bi živel v polnosti in sooblikoval boljši svet.« V skrbi za celovito osebnostno rast poudarjamo pomembnost enakovredne skrbi za vse razsežnosti človeka.
