Zbor za republiko pozdravlja odločitev Ustavnega sodišča RS o razveljavitvi Zakona o davku na nepremičnine in ugotovitvi ustavne neskladnosti Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Nepremičninski davek kot ga predlagala vlada je bistveno posegel v ustavno varovano pravico do zasebne lastnine, eno temeljnih človekovih pravic. Glavni razlog protiustavnosti nepremičninskega davka je neustrezno normiranje modelov vrednotenja nepremičnin, ki posameznikom ne omogoča jasnega uvida v njihovo davčno obveznost. Uporaba pavšalne vrednosti nepremičnine, kot dokaznega standarda v postopkih državnih organov (npr. DURS, KPK, organi preiskave in pregona) je v nasprotju z Ustavo RS. Zakonodajalec je z ustavo vezan na spoštovanje načela zakonitosti, ki določa, da morajo biti davčne obveznosti jasno opredeljene z zakonskimi in ne podzakonskimi akti. Poleg načela zakonitosti je Zakon o davku na nepremičnine z različno obravnavo rezidenčnih in nerezidenčnih nepremičnin kršil tudi načelo enakosti pred zakonom. Zaradi vrste očitnih kršitev ustave je Ustavno sodišče sprejelo razumno odločitev in Zakon o davku na nepremičnine v celoti razveljavilo.
Zbor za republiko ob odločitvi Ustavnega sodišča poudarja, da ima vsaka fizična ali pravna oseba pravico do mirnega uživanja svojega premoženja in da je varovanje zasebne lastnine eden najpomembnejših imperativov pravne države. Država bi morala biti pri posegih v zasebno lastnino izjemno previdna in vseskozi upoštevati načelo zakonitosti, javni interes in sorazmernost. Ustavno sodišče se ni opredeljevalo do same ustavne dopustnosti premoženjskega davka, ki temelji na ocenjeni vrednosti, ne pa na dejanskih dohodkih premoženja. Stopnja davka za poslovne nepremičnine v višini 0,75% ali nerezidenčne stanovanjske nepremičnine v višini 0,45% so tako visoke, da jih je mogoče označiti za »zaplembeni« davek, ki izničuje lastninsko pravico. Tak poseg je nedopusten, saj ne omogoča zagotovitve trajnega vira prihodkov države, ker škodi davčnemu viru in ga dolgoročno izničuje. Pri prihodnjem davčnem poseganju v lastninske pravice bi vlada in zakonodajalec morala biti bolj preudarna in prisluhniti glasovom stroke in civilne družbe.
Neuveljavitev nepremičninskega davka ima pomembne javnofinančne posledice. Proračun za leto 2014 je z odločitvijo Ustavnega sodišča dokončno postal nerealen in bo zahteval rebalans. Zbor za republiko opozarja, da je fiskalna politika vlade, ki temelji na neprestanem zviševanju davkov napačna. Bolezen slovenskih javnih financ je javna poraba, ki z 51% BDP bistveno presega javno porabo Sloveniji primerljivih držav kot so npr. Poljska, Češka ali Slovaška.
Namesto razmišljanja o novih davkih, ki bodo nadomestili izpad nepremičninskega davka, bi morali razmisliti o resnem zmanjšanju javne porabe kot edinem gospodarski rasti prijaznem načinu javnofinančnega uravnoteženja. Sedanja vlada tega ni sposobna izvesti. Ker je predsednica vlade Alenka Bratušek na sprejem proračuna in s tem posredno Zakona o davku na nepremičnine v Državnem zboru vezala zaupnico, bi bilo politično omikano, da bi ob nezaupnici Ustavnega sodišča odstopila.
Zbor za republiko
prof.dr. Lovro Šturm
