Menda je pri nas v Sloveniji izpovedovanje vere in verovanje ustavno dovoljeno, praznovanje verskih praznikov pa osebna zadeva !? In praznik Jezusovega rojstva – božič (25. december) je verski praznik in ne »Veseli božič«, ne »Praznik potice« ali »Praznik nakupovanja daril« po Coca-coli.
No, po »Smoletu-Božičku«, ki je državljanom leta 1989 voščil božič, se sicer po osamosvojitvi sme 25. december praznovati in je celo dela prost dan. Tako smo sklenili Demosovci na prvi večstrankarski Skupščini RS. In tudi pomaranče lahko kupimo že pred božičem in ne šele naslednji dan pa vse do prihoda »Dedka mraza«, tovariši so postali celo gospodje po Orwelovsko (Živalska farma). Še pomnite tovariši tudi to, da smo morali za dopust na božični dan, ta naš en delovni dan po naši izbiri, napovedati že v začetku leta! No, pa to so bile malenkosti proti temu, kaj vse so tovariši počeli. Še mene, navadnega državljana, so zaradi »sovražnega govora« zoper Tita in samoupravljanje zaprli in vrgli iz službe.
Berem, da sedaj lahko novinarji posegajo, verjetno z osebnim privoljenjem, ob božiču celo v osebno življenje posameznika in »razgaljajo«, kako božič praznuje kakšen pomembni politik. (Glej Reporter št. 52.) Prav, dobro in lepo. Vendar mene ne zanima, kako so praznovali izpričani verniki. Raje bi prebral, kako praznik Jezusovega rojstva praznuje naš »beriloberec«, aktualni predsednik vlade, ali kateri drugi predsednik. Imamo kar štiri državne in veliko strankarskih predsednikov in imamo še več politikov z »mandatom« ministra. Saj so skoraj vsi »krščenci«, kot je bila krščena večina Slovencev.
Prav zanimivo branje bi bilo, če bi o praznovanju Jezusovega rojstva (ne »Veselega božiča«) prebral, kako so praznovale družine (saj to je tudi družinski praznik, mar ne?) Kučana, Möderndorferja, Bratuškove, Erjavca pa Tomićeve, Turnška, Hribarjeve, Stanovnika … Na podlagi načina njihovega praznovanja in stališč do tega verskega praznika bi lahko sklepali, da spoštujejo vernike, da ne »ustavljajo desnice« in ne razmišljajo, kako bodo ta praznik kmalu preimenovali iz Veselega božiča v »Dan spomina sončnega obrata« (Sončni solsticij), v dan Svaroga, Mitre, Odina …, ko so častili ta dan, ali vsaj v »Dies natalis solis« kot zadnji dan Saturnalij po rimsko.
Nekaj podobnega saturnalijam že imamo. Končno s spremembo Vseh svetih v Dan mrtvih (kakšen oksimoron!) niso imeli težav. Mnogo bolj bi pa bil vesel, če bi kateri od predsednikov, ali celo najvišji, voščil skupaj s škofi blagoslovljen božič vsem nam državljanom in obljubil (pa magari s figo v žepu, saj to za politike ni nič nenavadnega), da bo v bodoče spoštoval ustavne odločbe, jih uresničeval in po »Dudkovo« pomladil in odpravil pristranskost »krivosodja«, po »Orbansko« brez prišlekov poskrbel, da slovenski narod ne bo izumrl, zaščitil pojem in vlogo moža in žene ter družine, posebno z več otroki, po »Trumpovsko« napadel »neobolševizem« in zahteval svobodno trgovanje namesto »socialistične, ali socialne demokracije« (še en oksimoron), grajal ruski ekspanzionizem, priškrnil financiranje »multikulti« civilnim gibanjem in kvazi kulturnikom in, to bi bil pa že čudež, se opravičil narodu za med in povojne poboje – genocid.
Res bi bil vesel, če bi vsaj nekaj naštetega levi oblastniki uresničili, da bi se končno Slovenci spravili in demokratično bolj uspešno gradili našo bodočnost. Žal težko verjamem v to, dokler bodo v naši »globoki državi« na oblasti postkomunistični kameleoni in njihovi brezvestni nasledniki, kot sem bivše komuniste večkrat imenoval v Skupščini RS, kjer sem bil delegat Zbora občin.
Pa lepo se imejte katoličani v svoji skrivaški veri, in se bojte, da slučajno ne boste česa izrekli, kar po definiciji oblastnih medijev in levih dušebrižnikov velja za »sovražni govor«. Zanje tudi velja, da poziv »sovražite katoličane«, slika Marije z Brezij s podgano v naročju in zmerjanje desnih politikov s fašisti pač niso sovražni govor.
