Zmešnjava po slovensko: Cerarjeva parlamentarna koalicija se v svojem novem predlogu kvotnega sistema, ki v radijske programe prinaša še strožje kvote domačih skladb, sklicuje na Francijo, kjer pa nameravajo zaradi padca domače produkcije celo znižati delež francoske glasbe.
Medtem ko poslanci Državnega zbora pod vodstvom Dragana Matića (SMC) mrcvarijo nedavno novelirani Zakon o medijih v tistem delu, ki se nanaša na deleže slovenske glasbe (t.i. kvote) na radijskih postajah, je v Franciji nedavno prišlo do zanimivega preobrata. “Ker so bili glasbeni uredniki prisiljeni vrteti dolgočasne stare balade, Francija znižuje kvoto za radijske postaje”, je marca poročal britanski The Telegraph. Francoski poslanci so prisluhnili ustvarjalcem radijskih programov, ki so septembra lani izvedli tudi 24-urni bojkot kvote, in tako glasovali za znižanje obveznega deleža francoske glasbe s 40 na 35 odstotkov. Tiste francoske radijske postaje, ki so specializirane za tujo glasbo, pa bodo morale odslej zadostiti 15-odstotnemu deležu domače glasbe.
V Sloveniji pa je zgodba s kvotami povsem drugačna. Državni zbor namerava že drugič v zadnjih nekaj mesecih spremeniti tisti del medijskega zakona, ki se nanaša na delež slovenske glasbe v radijskih programih. Da je predlagana ureditev “po svoji naravi omejujoča, saj se dotika svobode izražanja (medijev in poslušalcev) ter svobodne gospodarske pobude”, je ponovno opozorila tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba. Vendar brez učinka.
Po slovensko: brez dialoga, brez stroke
Kot je razvidno iz parlamentarnega gradiva, so v koaliciji prepričani, da gre za “manjšo spremembo zakona”, kot se je izrazil poslanec Dragan Matić, ki jo je treba obravnavati po skrajšanem postopku. Pa očitno tudi brez dialoga s tistimi (beri: ustvarjalci radijskih programov), ki jih bo nova, predvsem zelo zapletena ureditev kvotnega sistema še dodatno udarila po žepu. Po vseh vsebinskih akrobacijah je namreč obveljala Matićeva interpretacija “o treh časovnih pasovih”: če bodo torej poslanci ta teden sprejeli njegov predlog, bodo morale radijske postaje v prihodnje obvezni delež slovenske glasbe upoštevati med polnočjo in 6. uro, med 6. in 18. uro ter med 18. in 24. uro.
Domače radijske postaje bodo morale torej odslej vsak dan voditi namesto ene celo tri evidence doseganja kvot. Slovenija bo tako postala prva in edina država na svetu, ki bo čez dan uvedla tri časovne pasove za glasbene kvote in s tem tudi najdražji sistem spremljanja oziroma izvajanja zakona.
Kako koalicija Mira Cerarja razume dialog
Ob tem pa je zanimiva še ena podrobnost, ki kaže na to, kako v Stranki modernih kvot … oprostite, centra razumejo demokracijo. V največji poslanski skupini namreč zatrjujejo, da so se pred vnovično obravnavo medijskega zakona posvetovali z javno RTV Slovenija. In kako je dejansko potekalo to posvetovanje? So bili na posvetovanjih prisotni tudi glasbeni uredniki, kot je na primer Andrej Karoli z Vala 202, ali odgovorni uredniki, ki se jih spremembe medijskega zakona najbolj dotikajo?
“Generalni direktor RTV SLO je bil z besedilom novele zakona o medijih seznanjen na seji odbora za kulturo državnega zbora in je tam tudi izrazil strinjanje RTV Slovenija s predlaganim besedilom, ob tem pa podal še predlog izboljšanega besedila. Drugih usklajevanj ni bilo,” nam pojasnjujejo na Kolodvorski. Torej si ekipa Mira Cerarja usklajevanje predstavlja tako, da sama sprejme odločitev in potem na javni seji s tem seznani še ostale. Ki ob tem očitno zgolj nemo kimajo.
Več lahko preberete na portalplus.si.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
