Naj vas naslov ne šokira: na izredni seji o korupciji v zdravstvu je Jani Möderndorfer dejansko zagovarjal status quo v UKC Ljubljana in s tem posredno branil sistemsko korupcijo v javnem zdravstvu. Zakaj je poslanec, ki stranke menja kot spodnje gate, to počel, ne vemo. Ima od tega morda kakšno korist ali pa gre za to, da ne mara kolegov iz opozicije in zato goreče nasprotuje vsem, kar pride iz njihovih ust?
Afera Zorman ni nedolžna. Gotovo ni najhujša, je pa ena redkih, ki so jo mediji uspeli razkriti. Na nek način simbolizira vse ostale. Prav afero z žilnimi opornicami bi lahko preiskovalni organi vzeli kot šolski primer, kako so leta in leta tekle rabote v slovenskem javnem zdravstvu. Vse potrebne podatke in izračune imajo pristojni organi, mislimo na KPK in Specializirano državno tožilstvo, na mizi že tri leta, pa tudi na Portalu PLUS smo o tem že večkrat izčrpno pisali. Kako se je sfižil sanjski posel s “stenti”, smo denimo poročali v petek v članku Izredna seja o korupciji v javnem zdravstvu in nacionalkinih nepozabnih 60 sekund, zato ne bomo ponavljali. Dejstvo je, da smo štirikrat preplačane žilne opornice do leta 2013 financirali davkoplačevalci, astronomske provizije pa so šele v zasebne žepe in na tuje bančne račune. Toda s tem se poslanec Jani Möderndorfer ni ukvarjal, ker je več veselja našel v posmehovanju predlagateljem, češ da lahko razprava poteka v neskončnost in da lahko predlagatelj sklicuje nove in nove seje, toda obenem se boji, da nima resnih namenov “priti stvari do dna”.
Kaj natančno je novi poslanec Stranke modernega centra, ki je nazadnje “izdal” Alenko Bratušek, pred tem pa Zorana Jankovića, mislil s tem, ni jasno. Kajti dejstvo je, da je bila izredna seja Državnega zbora na temo sistemske korupcije v zdravstvu sploh prva takšna v četrtstoletni zgodovini samostojne Slovenije. Poleg tega je predlagatelj korektno predstavil svoje argumente in najbolj v nebo vpijoče primere, med drugim že omenjeni primer z žilnimi opornicami, kjer se je na leto prek provizij iz javnega zdravstva “prečrpalo” 2,5 milijona evrov. Nič manj nenavadno se ni obnašal Möderndorferjev strankarski kolega Branko Zorman (nimamo podatka, da bi bil v kakršni koli sorodstveni povezavi s primarijem Darkom Zormanom, op. uredn.), ki je pravzaprav poskusil blokirati parlamentarno preiskovanje sistemske korupcije v zdravstvu.
Nasprotovanje zaradi nasprotovanja?
Res ni jasno, kako je mogoče, da sta kar dva poslanca de facto nasprotovala preiskovanju zla, ki že leta in leta izčrpava naše javno zdravstvo in iz njega črpa milijone, desetine milijonov evrov javnega denarja; kot da poslanca Möderndorfer in Zorman kot predstavnika vsega ljudstva ne bi bila odgovorna vsem državljanom, ki so ju izvolili v parlament, da bosta tam zastopala njihove interese, branila njihove pravice in se borila proti korupciji in kriminalu t.i. belih ovratnikov. Javnost, posebej pa zdravniki, zdravniške sestre in medicinsko osebje so občutljivi na razpravo o sistemski korupciji v javnem zdravstvu, saj še kako dobro vedo, za kaj v resnici gre, vendar si v večini primerov ne upajo izpostaviti, ker jih je strah posledic. Prav zato je bilo obnašanje poslanca Möderndorferja na izredni seji minuli četrtek hladen tuš za vse njegove nekdanje kolegice in kolege, ki so zdaj upravičeno razočarani nad njegovo odločitvijo, da priporočil glede boja proti korupciji ne bo podprl, četudi se z nekaterimi celo strinja, saj podpira boj proti korupciji podpira…
Naj bivšega zdravstvenega delavca in sedanjega poslanca Državnega zbora Janija Möderndorferja vprašamo, kako komentira naslednje sledeče: kolegici iz časnika Finance sta že leta 2012 in 2013 v seriji člankov razkrili raboto na področju žilnih opornic, ki smo jo mi poimenovali afera Zorman. Torej je vse javno, objavljeno in transparentno. Verjetno so članke brali tudi direktorji UKC Ljubljana, vodje dotičnih klinik, Zormanovi predpostavljeni, pa v nabavni službi UKC Ljubljana, pristojne preiskovalne institucije itd. S tem je bil izpolnjen Möderndorferjev prvi pogoj. Če za “nepravilnosti” niso vedeli prej, so to izvedeli po razkritju časnika Finance. So nepravilnosti odpravili? Ne, dokler ni prišel trenutek nepazljivosti in se je “prehranjevalna veriga” prekinila sama od sebe. Celo tako daleč so šli v branjenju teh nepravilnosti, da so javni razpis držali odprt še okoli 60 dni po zadnjem zakonsko možnem roku za zapiranje javnega razpisa.
Več lahko preberete na portalplus.si.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
