Politični teden za življenje

Minuli teden sta bili v Ljubljani dve močni politični manifestaciji v podporo tradicionalni družini: v torek, 27. septembra, je bil Shod za družino, v soboto, 1. oktobra, pa Pohod za življenje.

Na Shodu za družino je bilo jasno izraženo veselje nad življenjem v družini, prav tako pa nasprotovanje redefiniciji zakonske zveze in družine

Na Shodu za družino se je zbralo okrog deset tisoč ljudi. Število udeležencev je ocenil organizator Aleš Primc in ga potrdila policija. Ljudje so se začeli zbirati že pred 17. uro, ko je bil napovedan začetek, in poslušali glasbo ki je bila predvajana. Zbrane so potem nagovorili Janez Kunc, Metka Zevnik in Aleš Primc, vmes sta zapela Vinko Cankar in njegova hči Urša Cankar Soares.
Toliko o sporedu, namen shoda pa je tako ali tako jasen. Kaj pa razpoloženje na shodu? Udeleženci so bili zbrani po skupinicah, večinoma so bile to družine. Bili so/smo prijazni in dobre volje. Preprosto se je čutil Božji blagoslov. Tudi takrat, ko smo se odpravili okrog stavbe parlamenta, ni bilo večjih težav, le nekaj udeležencev je kar postopalo po cesti, čeprav so jih policisti opozarjali, naj se umaknejo. Kar nekaj časa je trajalo, da so se. Obkrožili smo parlament, potem pa se počasi razhajali. Dolgo je trajalo razhajanje, ker smo srečali še toliko znancev in prijateljev, da je bilo treba še malo poklepetati …

Na Pohodu za življenje se je zbralo vsaj šestkrat toliko ljudi kot lani

V soboto pa je bil Pohod za življenje. Dogodek od leta 2020, odkar je pohod organiziran vsako leto, združuje Slovence, ki se zavedamo vrednosti vsakega človeškega življenja. Vsako leto nas je več, letos nas je bilo vsaj šestkrat toliko kot lani. Verjamemo namreč, da ima vsak človek, ki je spočet, na svetu svojo nalogo, starši oz. odrasli pa smo mu dani zato, da ga s svojim znanjem in izkušnjami opremimo za življenje: da lahko razvije svoje talente in jih potem uporablja sebi in družbi v dobro. Spored sta vodila dva mlada človeka, zbrane je nagovorila voditeljica Pohoda za življenje Urša Cankar Soares, poleg nje pa so spregovorile še tri ženske in povedale pričevanja v zvezi s splavom. Prva je pričevala o svoji hčerki z duševno prizadetostjo, koliko veselja je sposobna izraziti in kako je hvaležna zanjo.
Druga je pripovedovala o svoji mami, ki je starost prebila v domu za starejše, bila pa je čisto odsotna, nekomunikativna.

»Nekega dne pa se je nepričakovano, iz čistega miru, zbudila iz svojega sveta. Nikogar ni gledala, taka, vsa sključena, je naenkrat dvignila glavo, se visoko zravnala in iz nje se je iztrgalo, očitajoče, iz dna duše: ‘Veš, koliko splavov sem jaz imela!’«

Tretja pa je pričevala o tem, kako je dala svojega otroka v posvojitev. Pozneje je otrok zbolel za meningitisom in ima trajne posledice. Njegova prava mama živi blizu in ima dober stik z njegovo posvojiteljico. Pričevanja si lahko preberete tukaj.

O organizatorjih in varovanju

Na kratko še nekaj o organizatorjih. Skupini, ki se je začela zbirati na začetku leta 2020, se vsako leto še kdo pridruži, zelo redki pa odpadejo. Seveda se zgodi, da koga kaka stvar tako zmoti, da ne more več sodelovati. Dejstvo pa je, o tem smo se tudi pogovarjali, da sodelavci postajamo prijatelji. Posebej pomembno je, da sodelujejo ljudje različne starosti, stopnje izobrazbe, iz različnih krajev Slovenije in da je vsak spoštovan in slišan.
Vsak sestanek začnemo z molitvijo, pred pohodom smo se udeležili maše, ki jo je daroval p. Tadej Strehovec. Verjamem, da smo blagoslovljeni tudi zaradi tega, ker zavestno izročamo svoje delo v Božje roke in se zavedamo, da smo le orodje v Njegovih rokah.
Obe prireditvi je poleg redarjev varovala Policija in svoje delo je opravila dobro. Ko smo udeleženci hodili mimo njih, so bili njihovi obrazi prijazni, na Pohodu pa so zlahka obvladali nasprotnike, ki so hoteli motiti. Slišala sem tudi, da so imeli otroci prav prijetna srečanja z njimi, nekateri so celo prišli do njih in jim dajali petko. Torej: Policija si je za varovanje obeh manifestacij zaslužila oceno odlično.