Matej Kovač: So med nami moralistični nastopači in hinavci

Matej Kovač: Ljudje, ki ne praznujejo božiča, razkazujejo svoj cinizem in nihilizem foto: Klemen KorenjakSodobne komunikacije nam omogočajo, da široki javnosti demonstriramo svoje vrline oziroma kreposti. Slabost človeške narave je, da se mnogi radi kažemo bolj krepostne, kot v resnici smo. Za ravnanje, ko posameznik želi v očeh drugih pridobiti ugled zaradi svojih moralnih stališč, se vse bolj uveljavlja izraz »signaliziranje krepostnosti« (angleško: »virtue signalling«). Izraz je mišljen slabšalno in pokriva vse oblike moralističnega nastopaštva. Tradicionalni izrazi, kot so hinavščina, hipokrizija ali farizejstvo, so bolj ostri in označujejo primere, ko osebe ne delujejo v skladu s prepričanji, ki jih javno razglašajo. Signaliziranje krepostnosti je osredinjeno bolj na ustvarjanje lepega vtisa v javnosti kot na razkorak med govorjenjem in delovanjem.

Kaj v resnici pomeni besedna zveza »podnebna pravičnost«

Dober primer signaliziranja krepostnosti je bila množična udeležba mladih na »podnebnem štrajku« za »podnebno pravičnost«. Šolske oblasti so verjetno ugotovile, da je za prihodnost mladih zelo koristno, če se čim prej in čim bolje izmojstrijo v signaliziranju krepostnosti, saj so odobrile udeležbo na štrajku v času pouka. Da je »podnebno izobraževanje« učinkovalo tako rekoč hipno, so dokazovali številni mladi, ki so v kamere pripovedovali, kako krepostni so, ko gre za skrb za okolje. Za ustrezno politično sporočilo stavke so poskrbeli aktivisti slovenskih levih strank, ki so dogodek izkoristili za redukcijo ekoloških problemov na marksistično dogmo o izkoriščevalcih in o izkoriščanih.

Priznam, da ne razumem, kaj pomeni besedna zveza »podnebna pravičnost«. A glede na zgodovinske izkušnje, ko so diktatorski režimi in demagogi zlorabljali besedno zvezo »socialna pravičnost«, sem vedno skeptičen, če pravičnost dobi še kakšen pojasnjevalni pridevnik. Predvidevam, da tudi večina udeležencev štrajka ne ve, za kaj gre pri podnebni pravičnosti. Morda bo podnebna pravičnost nastopila, če se bo udejanjilo pet zahtev organizatorjev dogodka: (i) da se pri gradnji elektrarn in drugih ekoloških gradnjah promovira zadružništvo, (2) da se pospešeno preide v pravično, brezogljično in krožno gospodarstvo, (3) da se do 2030 zapre TEŠ in Premogovnik Velenje, (4) da čim prej preidemo na lokalno pridelano in večinoma rastlinsko prehrano ter (5) da se izpusti v prometu znižajo za 40 % do leta 2040.

Politiki, ki so se postavili v soj žarometov in signalizirali javnosti, kako delijo skrb za okolje z mladimi, morajo sedaj te zahteve bodisi argumentirano zavrniti ali pa se zavezati za njihovo uveljavitev. Če ne storijo nič od tega, se jim lahko upravičeno očita, da so moralistični nastopači in hinavci.

Prispevek je bil prvič objavljen v tedniku Družina (letnik 68, št. 13)