V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je včeraj potekala državna proslava ob podelitvi Prešernovih nagrad. Preprosto proslavo z naslovom ‘Živeti umetnost – presegati čas’, ne prenapihnjeno, primerno trenutni slovenski stvarnosti, je režiral Matej Filipčič. Slavnostni govorec je bil predsednika upravnega odbora Prešernovega sklada Janez Bogataj.
Glasbeni program sta izvedla Simfonični orkester RTV Slovenija in Slovenski tolkalni projekt (StoP) pod vodstvom dirigenta En Shaa. Oblikoval ga je skladatelj Lojze Lebič.
Velika Prešernova nagrada 2014
Veliko Prešernovo nagrado sta letos prejela:
Pisatelj Vladimir Kavčič, za življenjsko delo in bogat literarni opus. Vladimir Kavčič je že leta 1976 prejel nagrado Prešernovega sklada, ki pa je bila na zahtevo takratne politike preklicana, a jo je ponovno prejel leta 1978 za roman Pustota. Iz utemeljitve: “Vladimir Kavčič je s svojim več kot štirideset naslovov obsegajočim literarnim opusom klasik slovenske literature. V njegovih umetniško najmočnejših besedilih izstopa téma človeka, ki se je med vihro druge svetovne vojne znašel v brezizhodnem položaju zaradi usodnega križanja družbeno-zgodovinskih silnic in se je bil pozneje prisiljen soočiti z etičnimi posledicami svojih odločitev.” Utemeljitev v celoti
Odlomek iz romana Pustota: “Takšna so brezpotja zgodovine. V eni sami generaciji, kot je njegova, so prevzeli in zavrgli pravila treh ali štirih družbenih sistemov. Malikovali so množice in prisegali na splošni blagor, izumljali humanistična načela in v njihovem imenu vzeli življenje milijonom ljudi, onesrečili še nekajkrat več otrok, dokler naposled niso spoznali, da jih vodi in usmerja sebični gen, neka prasila, do katere so nemočni. Vsa tisočletja človeške zgodovine se razblinjajo v nič. Človek je zavrgel bogove in modrece in se znova približal niču, iz katerega je izšel. Spoznal in dognal je, da se ne more sklicevati na nič drugega kot na abstraktno človeško dostojanstvo, ki ga ni mogoče z ničemer zavarovati, ki ga priznava samo tisti, ki ga je sam spoznal. Nič stvarnega ga ne varuje, nobena naravna, kaj šele nadnaravna moč ne bdi nad njim. Svet še nikoli ni bil tako izpraznjen, kot je dandanes, nad vsakdanjostjo so vedno lebdele še neke iluzije, mogoče se je bilo sklicevati na srečo ali na upanje, zdaj tudi tega ni več.”
Skladatelj Pavle Merkù, za življenjsko delo in bogat ustvarjalni opus. Pavle Merkù je že leta 1972 je prejel nagrado Prešernovega sklada za svoj Koncert za violino in orkester. Iz utemeljitve: ” Slovenec po prepričanju in ena najvplivnejših osebnosti kulturnega življenja Slovencev v Italiji. Njegova poklicna zanimanja so se našla v ljubečem binomu: literaturi in glasbi. Merkújev skladateljski opus, tesno povezan z ohranitvijo in ovrednotenjem ljudskega izročila, je tako pomemben, obsežen in odmeven, da že dolgo sodi v nepogrešljivi del slovenske glasbe in tudi širše kulture.” Utemeljitev v celoti
Nagrade Prešernovega sklada 2014
Prejmejo jo ustvarjalci za pomembne umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih:
– pesnik Vladimir Kos, za pesniški zbirki Pesmi z japonskih otokov in Ob rahlo tresoči se / Utemeljitev
Pesem Vladimira Kosa, Samo dve kitici:
Vse bralce mojih pesmi srčno prosim: berite jih, pa ne kot časopis,ne kot oglas za čisto nov kompost …
in da je ta in ta oči zatisnil. Stopite v pesem, da bo zaživela!Ne bojte se, ne boste ranjeni.
Nov svet odkril sem in sem pesem pel. A če se motim – zame pomolite.
Vir: www.jezuiti.si
– akademska slikarka in ilustratorka Alenka Sottler, za ilustratorski opus v zadnjih dveh letih, še zlasti za ciklusa Dobro jutro in Dober dan ter knjižne ilustracije za roman Tujec Alberta Camusa / Utemeljitev
– igralka Vesna Pernarčič, za odigrane vloge v zadnjih dveh letih, še zlasti za vlogi Marlene Dietrich v istoimenski drami in Emmi Rothner v predstavi Proti severnemu vetru / Utemeljitev
– gledališki režiser Jernej Lorenci, za režijo uprizoritev Kako jemati njeno življenje, Nevihta, Dantonova smrt in Ponorela lokomotiva / Utemeljitev
Predstavitev režiserja na spletni strani SNG Maribor.
– avtor Jože Možina, za televizijski dokumentarni film Pedro Opeka, dober prijatelj / Utemeljitev
– skupina Slovenski tolkalni projekt, za poustvarjalno delo v zadnjih dveh letih, še zlasti za praizvedbo skladbe Warm Up za rog in tolkala Vita Žuraja / Utemeljitev
Več o prejemnikih nagrad na spletni strani Ministrstva za kulturo RS.
Foto: Aleš Čerin
