Dosti novinarjev, ki si lepijo predznak politični in ekonomsko analitični, je premalo razgledanih in izobraženih, da bi lahko obdelovali in razumeli karkoli, kar ni v domeni afer, zato lahko le kot čreda, znotraj okvirov parafilije, govoric, filmov Michaela Moora, Zeitgeista, analizirajo ne samo volitve, ampak tudi vsakodnevne politične in ekonomske dogodke. Da ne bo spet kakšne klasične pomote in interpretacije, bom zapisal še bolj naravnost: ker del novinarjev, katerih vpliv v tej državi ni zanemarljiv, iz nekega vzroka ni naredil svoje domače naloge, je aferam manjkal komplement, ki se mu reče kritično presojanje ekonomskih ponudb političnih strank na nedavnih volitvah. Tudi zato so bile te volitve navadno lepotno tekmovanje.
Izjave kandidatov za miss Slovenije
Tako je bila lahko nekaznovana trditev, da mora največja paradržavna banka ostati v rokah slovenske države. Prvič, če bi bile debate iskrene, bi povedali, da banka ni v rokah neke anonimne osebe, imenovane država, ampak v rokah politike. Drugič, če bi bil kdo pismen, bi lahko prebral denimo zadnje poročilo IMF o Sloveniji, spremljal potapljanje bonitetnih ocen te banke in upošteval fiskalne omejitve države pri nadaljnjih dokapitalizacijah, bi verjetno kaj malo dvomil o tem, ali je debata o nacionalnem interesu sploh še mogoča. Namesto tega je bila še kako živa in dovolj je bilo zapreti novinarsko vprašanje z odgovorom: težava ni državno lastništvo, ampak vodenje banke. Res ni aksioma, da je državno lastništvo samodejno slabše kot zasebno, ampak to gotovo ne velja v slovenskem primeru. Če o tem še vedno ni dovolj zgovornih dokazov, potem je ignoranca očitno glavna zahteva za novinarsko delo.
Več: Finance
