Letošnje lokalne volitve je precej na obrobje najprej potisnila množica letošnjih obiskov volišč. Nato njihovi zanimivosti ni ravno koristilo dejstvo, da je bil rezultat državnozborskih volitev daleč najbolj nedvoumen in najprepričljivejši v zadnjem desetletju. Kar pomeni, da Stranki Mira Cerarja niti več kot razpolovljeni julijski izid ne bo pobral veliko leska, Janševim demokratom pa ga niti morebitna relativna zmaga v boju za svetniške sedeže ne bo prav veliko vrnila. Za nameček so vrhovni sodniki kot po čudežu o njihovem predsedniku znova odločili prav v predvolilnem tednu, četudi za njihovo odločitev uradno ne smemo vedeti. Zato se izbiranje županov in svetnikov letos verjetno bolj kot kadar koli prej spreminja v nekaj več (ali manj) kot dvesto miniaturnih volilnih spopadov, ki bodo le pogojno in v razmeroma redkih primerih izžarevali svojo moč na vseslovensko raven.
Čarodejev ni dovolj
V tem izrazitem razparceliranju je navsezadnje glavna ahilova peta trenutno najmočnejše stranke. Kot se zdaj kaže morda še izraziteje kot julija, je njeno rekordno število mandatov skoraj izključno sad zaupanja v enega človeka z domnevno čarobno palico. Iluzorno pa je pričakovati, da bi kdor koli uspel nabrati vsaj enajst mestnih magičnih minicerarjev, ki bi ravno prav dozirano količino novih obrazov in starih vsebin prinesli v svoja domača okolja. Seveda bo nekaj slave volilnega zmagovalca še vedno ganilo tudi volivca v Ankaranu ali Murski Soboti, a je še zdaleč ne bo toliko kot takrat, ko je imel slednji pred očmi čarodeja in novopečenega politika osebno.
Zato bo »staro« iz navedene zmagovite kombinacije nekoliko bolj v ospredju kot pred tremi meseci, ko je bilo vodilno geslo »Glej, vse delam novo« (da bi ostalo staro).
Morda bo to prišlo najbolj do izraza na največji, ljubljanski parceli. Glede na izkušnje iz zadnjih petnajstih let desnosredinski kandidati nimajo prave možnosti, da bi zasedli stolček župana prestolnice. Dobra četrtina glasov Mojce Kucler Dolinar z zadnjih nadomestnih volitev je bila bržkone blizu plafona. Pravi izziv za županovanje Zorana Jankovića bi torej lahko prihajal samo iz vrst njegovega političnega bloka. Kot kaže, za kaj takega ni bilo prave želje, volje, možnosti ali še česa. Morda je Aleš Avbreht izvrsten kandidat, ne vem, zagotovo pa se z županom ne more spopasti v njegovi kategoriji.
Vse za ljubi mir v hiši
Tako je kandidatura SMC v Ljubljani še najbolj podobna tako rekoč slamnatim kandidaturam predsedniških kandidatov tedaj vodilne slovenske stranke LDS in njene predhodnice na predsedniških volitvah med letoma 1990 in 1997. Kajpak nočem reči, da Marko Demšar, Ljubo Sirc in Bogomir Kovač niso bili vsak po svoje verodostojni kandidati, vendar namen njihovega nastopa v volilni tekmi zagotovo ni bila zmaga nad Milanom Kučanom. Na podoben način je LDS leta 2006 Jankoviću že pomagala tudi z župansko kandidaturo v širši javnosti malo znanega diplomata Jožefa Kuniča, medtem ko je Zares štiri leta pozneje v Ljubljani, ki bi vsaj morala biti prestolnica socialnega liberalizma na Slovenskem, izvedel požrtvovalni samosežig na oltarju županove liste za mestni svet. S čimer smo bili priča uverturi v popoln potop iste stranke na valovih Jankovićevega vstopa v državno politiko samo leto dni zatem.
Težko se je tedaj znebiti vtisa, da puščajo sedanji »novi obrazi« za ohranitev ljubega miru na levi sredini razmeroma velik ljubljanski fevd padlega bivšega novega obraza namenoma nedotaknjen in v polnem obsegu, ne oziraje se na vse homatije v zadnjem letu in pol. Kar bi moralo verjetno sprožiti kakšno neprijetno vprašanje o enakih vatlih, a ga morda niti ne bo.
Vsaj v nečem se ljubljanskemu in še kakšnemu »večnemu županu« rahlo poznajo tegobe obdobja, ki je minilo med dvema svetovnima nogometnima prvenstvoma. Zaradi občasno močno povišanih tonov proti praksam obstoječe politike je njihova javna navzočnost manj izrazita in bo bržkone tudi proslavljanje zmag manj bučno kakor nekdaj. Pa še kak njihov volivec bo ob vprašanju, komu je oddal glas, raje zamenjal temo.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.