Papež: Človeške osebe dojete kot potrošniško blago, ki se ga lahko uporabi in zavrže

papez francisekObjavljamo nagovor papeža Frančiška novim veleposlanikom, 16. maja 2013.

Vaše ekscelence,

veseli me, da sprejemam vaša akreditacijska pisma kot izrednih in polnomočnih veleposlanikov pri Svetem sedežu, kjer predstavljate vaše spoštovanja vredne države: Kirgizistan, Antigua in Babruda, Luxembur in Botsvana. Srčno sem vam zahvaljujem za ljubeznive besede, ki ste mi jih namenili in s katerimi ste izkazali, da se voditelji vaših držav prizadevajo razvijati odnose spoštovanja in sodelovanja s Svetim sedežem. Prijazno vas prosim, da jim predate moje izraze hvaležnosti in spoštovanja, skupaj z zagotovili o moji molitvi zanje in za vse sodržavljane.

Dame in gospodje, naša človeška družina trenutno preživlja neke vrste točko preobrata v svoji zgodovini, če se ozremo na spremembe, ki se dogajajo na številnih področjih. Lahko le občudujemo velike dosežke, ki prispevajo k pristnemu blagostanju, na področjih kot je zdravstvo, izobraževanje in komunikacije. Istočasno je potrebno prepoznati, da večina moških in žensk našega časa še naprej živi v vsakodnevnih situacijah negotovosti, soočeni z groznimi posledicami. v porastu so določene patologije, skupaj s psihološkimi posledicami, kot je strah in krč obupa v srcih mnogih ljudi, celo v tako imenovanih bogatih državah. Veselje do življenja pojenja, nedostojnost in nasilje naraščata in revščina postaja vedno bolj in bolj očitna. Ljudje se morajo boriti, da živijo in to, pogosto, da živijo na človeka nevreden način. Eden izmed povzročiteljev takšne situacije je, po mojem mnenju, v našem odnosu do denarja in našem sprejemanju njegove moči nad nami in nad našo družbo. Posledično zaradi finančne krize, ki jo doživljamo, pozabljamo, da je njen temeljni izvor moč najti v globoki človeški krizi. V zatajitvi prvenstva človeških oseb! Ustvarili smo si nove malike. Čaščenje zlatega goveda starih (prim. 2 Mz 32, 15-34) je našlo novo in brezsrčno podobo v kultu denarja in diktaturi ekonomije, ki je brezoblična in ji primanjkuje resnično humanega cilja.

Zdi se, da svetovna finančna in ekonomska kriza še poudarjata svoja maličenja in še posebej izrazito pomanjkljivo človeško perspektivo, ki človeka pomanjša na eno izmed svojih potreb, to je potrošništvo. Še huje, človeške osebe same so danes dojete kot potrošniško blago, ki se ga lahko uporabi in zavrže. Ustvarili smo si kulturo zametavanja. To težnjo je mogoče opaziti tako na nivoju posameznikov kot pri celotnih družbah. In še promovira se! V takšnih okoliščinah je solidarnost, ki je zaklad revnih, pogosto razumljena kot nekaj neproduktivnega,   nasprotujoča logiki financ in ekonomije. Medtem ko dohodki manjšine naraščajo eksponentno, se dohodki večine krhajo. To ravnovesje je posledica ideologij, ki zagovarjajo absolutno avtonomijo trgov in finančnih špekulacij in zato zavračajo pravico držav po nadzoru, ki imajo nalogo zagotavljati skupno dobro. Uvedena je nova, nevidna in včasih virtualna tiranija, ki enostransko in nepopravljivo nalaga lastne zakone in pravila. Poleg tega zadolženost in kreditiranje države oddalji od njihove realne ekonomije ter državljane od njihove realne kupne moči. K temu lahko očitno dodamo tudi široko razširjeno korupcijo in sebično fiskalno izigravanje, ki je pridobilo svetovne razsežnosti. Volja po moči in posedovanju je postala neomejena.

V ozadju takšnega odnosa je zavračanje etike, je zavračanje Boga. Etičnost, kot na primer solidarnost, je nepotrebna nadležnost! Razumljena je kot neproduktivna,  kot nekaj vse preveč človeškega, saj relativizira denar in moč. Je grožnja, saj zavrača manipulacije in podrejanje ljudi, saj etika vodi k Bogu, ki je situiran zunaj kategorij trga. Bog je za finančnike, ekonomiste in politike razumljen kot neupravljiv, Bog je neupravljiv, celo nevaren, saj kliče človeka k njegovi polni uresničitvi in neodvisnosti od vsakršne oblike zasužnjenosti  Etika – naravna, ne etika ideologije – omogoča, po mojem videnju, ustvarjanje uravnovešenega socialnega reda, ki je bolj human. V tem smislu spodbujam finančne strokovnjake in politične voditelje vaših držav, da razmislijo o besedah svetega Janeza Krizostoma: »Če ne delite svojih dobrin z revnimi,  jih  oropate in jih prikrajšate od življenja. Te dobrine, ki jih posedujemo, niso naše, ampak njihove« (Homilija o Lazarju, 1,6).

Dragi veleposlaniki, potrebujemo finančno reformo po etičnih smernicah, ki bodo tako ustvarile ekonomsko reformo v blagostanje vseh. To bi od političnih voditeljev vendarle zahtevalo pogumno spremembo v pristopu k delovanju. Nagovarjam jih, naj se soočijo s tem izzivom z vztrajnostjo in daljnovidnostjo in pri tem, seveda, upoštevajo lastne specifične okoliščine.  Denar naj služi, ne vlada! Papež ljubi vse, bogate in revne enako, vendar ima papež tudi dolžnost da v Kristusovem imenu spominja bogate, naj pomagajo revnim, jih spoštujejo in jih podpirajo pri napredovanju. Papež poziva k nesebični solidarnosti in vrnitvi k personalni etiki v finančnem in ekonomskem svetu.

Pri svojem delu Cerkev deluje za celosten razvoj vsake osebe. V tem smislu Cerkev ponavlja, naj skupno dobro ne bo le preprost dodatek, le manjvredna konceptualna shema pripeta političnim programom. Cerkev spodbuja vse, ki imajo moč, da so res v službi skupnega dobrega svojih ljudi. Poziva finančne voditelje, naj upoštevajo etičnost in solidarnost. In zakaj se ne bi obrnili po navdih k Bogu in k božjim načrtom? Tako bi se oblikovala nova politična in ekonomska miselnost, ki bi pomagala preoblikovati absolutno dihotomijo med ekonomsko in socialno sfero v zdravo sobivanje.

Končno srčno pozdravljam preko vas Pastirje in verne v katoliških skupnostih vaših državah. Spodbujam jih, da nadaljujejo s pogumnim in veselim pričevanjem za vero in z bratsko ljubeznijo, v skladu s Kristusovim učenjem. Naj se ne bojijo ponuditi svoj prispevek k razvoju njihovih držav, skozi iniciative in usmeritve, ki jih navdihuje Sveto pismo! In ob trenutku nastopa vašega poslanstvo, vam dragi veleposlaniki, izražam moje dobre želje in zagotavljam sodelovanje Rimske kurije pri uresničevanju vaših dolžnosti. S tem namenom nad vas, vaše družine in tudi nad vaše uslužbence na veleposlaništvih, kličem obilen božji blagoslov. Hvala vam.

Papež Frančišek

Vir: News.va