B. Vodopivec, Finance: Jazbec in jazbečarji
»Afera« podrejenci je srhljiv dokaz, kako lahko na naši histerizirani javni sceni inteligenten lobistični podtaknjenec hipoma zraste v medijsko pošast. Guverner Jazbec se je čez noč prelevil iz uglednega državljana v nekaj, kar presega vsoto … Beri dalje
Bogdan Vidmar: Zmagoslavje mavrične zastave?
Priča smo natančno in dobro načrtovanemu spreminjanju družinske zakonodaje. LGTB je blizu zmage. Nekateri že proslavljajo. Za to zmago so aktivisti genderizma vložili ogromno truda, za to je bilo potrebno tudi veliko denarja. Za temi … Beri dalje
M. de Bellis, PlanetSiol: Nujen klic na pomoč, ki ga EU ne more več ignorirati
“Zjutraj so odpeljali krste na Sicilijo. Nič niso povedali, izvedeli smo s televizije. Ne bi dovolili, da jih odpeljejo brez cvetja.” To je bil stoičen odziv prebivalke Lampeduse na žalostno procesijo pogrebnih avtov, potem ko … Beri dalje
“Ne moreš biti kristjan v družbi, če prej nisi vernik”
Tone Rode, direktor založbe Družina, na srečanju pod lipami v Gorici Ob mesecu verskega tiska sta Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič povabila na goriško srečanje pod lipami v četrtek, 29. januarja, Toneta … Beri dalje
J. Zalaznik, Žurnal: Kako tri šole ustrahujejo pol države
Pravljica o tem, kako tri zasebne osnovne šole ogrožajo 447 javnih. Morda sem res butast, ampak ne razumem veličine problema, za reševanje katerega se je združila med seboj sprta leva politična opcija. Nič čudnega, po … Beri dalje
Bo predsednik vlade spregledal?
Ne vem, zakaj se sedanja vlada boji v zakon o fiskalnem pravilu zapisati limit, do kam in za koliko bi se smela katerakoli vlada, danes in v prihodnje, nekontrolirano zadolževati? To bi koristilo vsem vladam, da bi se lahko pred izsiljevalci in trgovci z ‘novci’ zavarovala. Vprašam se le, kdo je potem kriv, da nam izginjajo milijarde evrov? Morda so to tisti, ki jim za slovensko državo ni mar?
Kavarna Hayek: Mesčevo pismo Korinčanom po Marxu
Ko že misliš, da so socialisti že zdavnaj zaužili vse neumnosti tega sveta in jih samo še ponavljajo, me vedno znova preseneti kakšen skrit as iz rokava. Njihova sposobnost obračanja besed in izkrivljanje dejstev je … Beri dalje
Pričevalci: Zvonko Kokalj (VIDEO)
82 letnik iz Trebije v Poljanski dolini je odrasel na ugledni kmetiji in bil že kot otrok priča strahotam vojne. Revolucionarni umori učiteljice in sosed, so ga trajno zaznamovali. Kot mladoleten je bil zaradi ognjevitega … Beri dalje
Narava in pokrajina (foto): Sveti Miklavž
Sprehod nad eno najlepših dolin Vhod v Selško dolino ne obljublja kaj posebnega. Zapira jo mogočna kopa Lubnika in vse skupaj že na prvi pogled izgleda zelo ozko. Višje gori pa se svet spremeni. Temačne … Beri dalje
J. Bartolj, blog: Hitimo, hitimo s spremembo ustave …
Kako je levičarje razbesnela odločitev Ustavnega sodišča, da mora država v letu dni odpraviti neustavnost na področju financiranja Osnovne šole Alojzija Šuštarja, se je pokazalo že po dobrem mesecu. Le toliko časa so potrebovali, da … Beri dalje
Kako povrniti dostojanstvo nepokopanim mrtvim? (VIDEO)
Objavljamo videoposnetek okrogle mize Kako povrniti dostojanstvo nepokopanim mrtvim? v produkciji Socialne akademije. Na okrogli mizi v soorganizaciji pobude Resnica in sočutje 1945-2015, Socialne akademije in Časnika so sodelovali ddr. Verena Perko, dr. Mitja Ferenc, … Beri dalje
Pismo bralke: (Moja) poročna obljuba
Bilo je v tistih časih, ko so se (še) ženili in možile. Tudi jaz sem bila ena izmed mnogih. Prostovoljno, neprisiljeno, svobodno, radovoljno, »z vsem srcem in vso dušo« in našel bi se še kakšen … Beri dalje
Podoba moškega v 21. stoletju
Vedno, ko govorimo o moškem značaju se srečamo s pojmom moči. Idealen moški je podoba antičnih olimpijskih prvakov, ki s svojo surovo močjo in iznajdljivostjo še v današnjem času postavljajo nedosegljiv ideal. Toda, kakšna je … Beri dalje
Zakaj Gorica ni slovenska?
Slovenija se ne razvija v pravo smer, razlog je tudi v tem, da se dogodki prikazujejo drugače, kot so se zgodili. V današnjem času je v slovenskem prostoru močno prisotna teza, da je vsak antifašist demokrat. Močno je prisotna teza, da so bili vsi antifašisti, vsi borci za svobodo, vsi borci za slovenski jezik komunisti. To seveda ni res.
Sami odločajmo o svoji prihodnosti
Prejšnji teden sem bil po daljšem času na seji Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Veliko novih obrazov, a enako ozračje nestrpnosti in sprenevedanja. Eni vse vedo in so dobri, drugi nič ne vedo in so pokvarjeni. Eni smo po naravi ‘zagamani’, drugi pa odprti in pametni. Sprašujem se, kako je mogoče, da so obrazi novi, vse ostalo pa enako?
Državni zbor – predstavitev ugotovitev Tadeja Kotnika (VIDEO)
Predstavitev ugotovitev dr. Tadeja Kotnika, s pomembnejšimi replikami mag. Bratuškovi, dr. Dragonji in dr. Jazbecu. Nujna seja Komisije za nadzor javnih financ, Državni zbor RS, 13. februarja 2015. _______________ Časnik je še vedno brezplačen, ni … Beri dalje
G. Lubej, PlanetSiol: Tisoč udarcev z bičem zaradi bloga. Zakaj to za naše evroposlance ni težava?
Bloger in aktivist za človekove pravice dobi deset let zapora in tisoč udarcev z bičem. Prvih 50 udarcev pade na trgu pred množico ljudi. Zakaj pet slovenskih evroposlancev tega ni obsodilo? Poslanci v Evropskem parlamentu … Beri dalje
M. Pavlišič, Portal plus: Kdo je tu neoliberalec?
Z javno debato predprejšnjo soboto in včerajšnjo predajo podpisov pod Peticijo za privatizacijo predsedniku državnega zbora se je ta akcija uspešno zaključila. Cilj, pokazati, da med ljudmi o privatizaciji ne obstaja zgolj eno mnenje, je … Beri dalje
I. Grdina, Dnevnik: T4
Slovenska debata o evtanaziji, ki se je nemudoma podprla z anketo – nevednost res nikoli ni v zadregi za svoje mnenje – nas hoče prepričati ravno o nasprotnem. Želi nam dopovedati, da naj bo smrt … Beri dalje
Grčija kot opozorilna zgodba o socialni državi
Izposoja denarja na finančnih trgih je za Grčijo postala zelo poceni in enostavna tisti trenutek, ko je Grčija sprejela evro. Po letu 2002 je Grčija uživala dolgo obdobje izobilja na podlagi poceni kreditov, ki jih je bilo v izobilju. Ker obvezniških trgov ni več skrbela visoka inflacija ali izguba vrednosti valute, je to Grčiji dovoljevalo, da financira velike primanjkljaje na tekočem računu. Vse to je vodilo do hromečega 350 milijardnega javnega dolga.