Kdo največ vplača in kdo največ izgubi?

Kdo največ vplača in kdo največ izgubi?

V zadnji dneh se je v javnosti razvila obsežna razprava o tem, koliko ugodnosti bodo imeli določeni posamezniki zaradi interventnega zakona. Čeprav ta daje vsem preko nižjega DDV od hrane in energentov, uvaja mali s....
PLUSPORTAL.SI ·
Avtorji Časnika

Drago K. Ocvirk: Dolanc je mrtev, naj Dolanc dolgo živi!

A kot je bil Omanov vzklik »Mi gremo na volitve zato, da zmagamo!« znanilec pomladi, tako je tudi želja SDS in drugih strank, da prevzamejo oblast, znanilec preloma z Dolančevim avatarjenjem in metamorfoziranjem. To bi nas končno postavilo ob bok normalnim demokracijam. Tam delujejo ustrezne nadzorne inštitucije, ki so za globoko državo in strice iz ozadja grobar.

Hrvaški škofje molili za komunista Zorana Milanovića

Hrvaški škofje menijo, da so z zmago Milanovića, ki so mu pred tem očitali, da je zaščitnik hrvaških udbašev, da je v tedanje državne ustanove infiltriral neokomunistične kadre, pa tudi njegovo jugonostalgijo, prišli povsem drugačni časi.

Janez Janša o sestavi nove vlade in predčasnih volitvah

Janša vidi pluse in minuse, ki govorijo v smer sestave koalicije in tudi predčasnih volitev. Poudaril je, da »SDS skuša delati najbolj v obe smeri, nismo pa edini, ki imamo škarje in platno v rokah in SDS tudi ni tista, ki je povzročila razpad te vlade. Ta vlada je razpadla predvsem zaradi petelinjih bojev med LMŠ in SD okrog pozicij, vse ostalo okoli tega pa je bolj folklora. Tudi ostali koalicijski partnerji so bili bolj obrobni igralci v tej igri.»

Kučan ustvaril psihozo, da je janšizem najnovejša oblika fašizma

Prvemu predsedniku samostojne in neodvisne Slovenije, želimo vse dobro. Predvsem pa želimo, da se pomiri z dejstvom, da je komunizma v Sloveniji in Jugoslavije za vselej konec. Demokracija, ki mu ne gre z jezika, je tu, kar priznava tudi z zlorabo njene humane naravnanosti in prednosti v primerjavi z njemu ljubim totalitarizmom.

Na položajih polno nekompetentnih posameznikov

Na vrhu družbe je polno na videz samozavestnih, retorično dobro usposobljenih osebe. Žal pa v resnici niso usposobljeni za nič koristnega. To se še posebej vidi, ko prestopijo meje domačega dvorišča in nastopijo v mednarodni areni. V resnici so predvsem negotovi in prestrašeni ter zato zelo nevarni. Če vprašate vrhunske športnike, v mednarodni areni bližnjic ni. Brez trdega dela ni uspeha, ker mednarodna konkurenca bleferje preprosto izloči v prvem koraku.

Hvalica: Ljudje nikjer nimajo vlade, kot si jo želijo, ampak takšno, kot jo izvolijo

Hvalici se zdi, da Novo Slovenijo, ki se želi pomakniti proti sredini, ponovno preveč vleče v naročje SDS. Nekaj besed je namenil tudi Slovenski ljudski stranki in Marjanu Podobniku. Hvalici se zdi, da je na mesto predsednika SLS prišel prepozno in da se preveč povezuje z SDS, čeravno je to na evropskih volitvah stranki prineslo evropskega poslanca. „Podobniku želim, da mu uspe, čeprav menim, da se je preveč spravil pod plašč SDS.” 

Nova vlada mora prekiniti negativno selekcijo zadnjih vlad

Slaba popotnica novi vladi bi bila, če bi Nova Slovenija sledila medijskim sirenam v nekakšen sredinski trojček (SMC, Desus, NSI), ki da bi se edini lahko zoperstavil bavbavu SDS. NSI mora v pogajanjih o novi vladi nastopiti kot samostojna stranka, ki pa ne bo pridobila prav nobenega glasu s poudarjanjem svoje distance do SDS, kvečjemu katerega izgubila.

Zagrožena smrtna kazen za branje Slovenca in Jutra

Izvršni odbor Osvobodilne fronte (OF) za Dolenjsko je 10. februarja 1944 izdal ukaz, s katerim je bilo pod smrtno kaznijo prepovedano branje »ljubljanskega tiska«. Pod tem pojmom sta bila mišljena predvsem oba tradicionalna slovenska časnika, liberalno Jutro in konservativni Slovenec.

Ob nekem tujem dnevu spomina

Neprimerno in zgodovinsko netočno je vso krivdo za fojbe in poboje na Primorskem zvaliti na ideološko raven. Po dolgoletnem fašističnem zatiranju se je v ljudeh upravičeno nabral gnev in želja po poravnavi nekaterih računov. Primorci niso pozabili kratenja osnovnih narodnih pravic, nasilne italijanizacije, prisilnega pitja ricinusa, a tudi drobnih šikaniranj samo zaradi izražanja slovenske narodne zavesti. Vendar je večinoma prevladal razum, zato so podla podtikanja o »slovanskem« načrtnem genocidu nad Italijani.

Razmislek o jeziku v leposlovju: Kdo mu osle kaže?

V knjigi Svetlane Makarovič Luciferka, skozi katero sem se s težavo prebil skoznjo, me je motilo določeno opravljanje pa tudi neprimerne besede, ki jih ne vidim rad v literarnih delih. Zavedati bi se morali, da mora biti tudi v literaturi neka obzirnost. Svojčas smo rekli svetost besede. Tu ni mišljeno versko ali teološko izrazoslovje, ampak lep, berljiv, kulturen jezik. Opažam, da mi Slovenci na vse to vedno manj damo. Menim, da bi prav ob prazniku slovenske kulture bilo prav, če bi se tudi o tem začeli pogovarjati.

Šarec tokrat padel na izpitu iz osnov parlamentarne aritmetike

Politiki »protijanševskih« koalicij so v zadnjem desetletju volivce zavedli v večinsko podporo arbitražnemu sporazumu, imenovali arbitra, ki je poskušal goljufati, potem pa blodili po evropski diplomatski sceni in sodiščih. V tujini niso vzpostavili omembe vrednih zavezništev, neuspešni so pri pridobivanju evropskih sredstev, pa še teh, ki jih dobijo, ne uspejo pravočasno porabiti, ker ne znajo v razumnih rokih izpeljati zahtevnejših javnih naročil.

Kako naj ravna politika po padcu Šarčeve vlade

Slovenski krščanski izobraženci menijo, da bi bilo vredno poskusiti v Državnem zboru oblikovati novo vladno koalicijo, ki bi med drugim sprejela konkretne spodbude za povečanje natalitete in tako začeti reševati katastrofalno demografsko stanje.

Kulturne dobrine le prejemamo ali smo pripravljeni zanje tudi kaj dati?

Tudi za praznik kulture si lahko kaj podarimo: knjigo, sliko, nosilec z zvočnim ali filmskim zapisom. In s tem ko to kupimo, pokažemo, da nam ni vseeno za ustvarjalce in poustvarjalce. Tudi ti namreč morajo poravnavati življenjske stroške, kar se brez denarja ne da. Država sicer nekaj prispeva, ne more pa pokriti vsega, kar nastaja in kar je ljudem všeč, kar jim pomaga. Konec koncev: ustvarjalcu ali poustvarjalcu se tudi okrepi samozavest, če vidi, da je stvaritev ljudem všeč, da so zanjo pripravljeni plačati …

Usodne Milkine časopisne zdrahe

Milko so pri Toninovih poslali v Bruselj in jo tam zaprli v zlato kletko. Mislili so, da bo tam zadovoljna, da se bo zamotila s preštevanjem tisočakov »trdo« zaslužene plače in mirno uživala poslanske bonitete. Pričakovali so, da se ne bo pogosto vračala domov in po nepotrebnem otresala jezika ter delala škodo na domačem Toninovem in sosedovem Janševem gruntu.

Jože Dežman: Od Krena do Macesnove gorice

Jože Dežman: Janković je zagovornik titoističnega aparthajda

Janković bi se seveda moral vprašati, ali naj grob Leopoldine Mekina še ostane na Žalah. Po stari veri »mesta heroja« je bila Leopoldina Mekina ena od žrtev, ki so jih domobranci umorili zadnje dni vojne na Turjaku. Toda že dolgo vemo, da so zadnjo medvojno sekretarko Komunistične partije v »mestu heroju« kot domnevno izdajalko umorili kar njeni partijski kolegi in skušali za njeno smrt okriviti domobrance.