Da se obljube Mira Cerarja o novi paradigmi, svežih obrazih, etiki, morali, pameti in še vse, kar je premier natrosil pred volitvami, razblinjajo z vsako sekundo delovanja vlade, ni nobeno razsvetljenje. Vladi Mira Cerarja sicer ni mogoče očitati, da nič ne dela. Bi bilo pa bolje, ko ne bi. Ne vem, če ste opazili, krasno rast smo imeli, ko ni bilo vlade! Mogoče ni naključje.
1. Davčne blagajne – ravbarska država. Davčnih blagajn ne uvajamo, da bi odpravili sivo ekonomijo, da bi izenačili igralce na trgu. Davčne blagajne uvajamo zato, da bi država več pobrala, da bi nas nadzirala, da bi bila policaj – drugo je samo reklama. Seveda bo država več pobrala, ker se je bodo ljudje bali. Ne zato, ker bi ljudje »radi« plačevali davke, ker menijo, da od države dobijo dobro storitev. Davčne blagajne na Švedskem in davčne blagajne v Sloveniji so tako svetlobna leta narazen. Na Švedskem jih niso uvedli, ker so hoteli, da ljudje nehajo goljufati. Tam plačilne nediscipline, sive ekonomije in goljufij ni bilo v takih razmerjih. Ker je država opravila svoje delo pravočasno (ustavila goljufe, preden so ti postali večina, ki se bori za preživetje) in ker država dobro opravlja svoje storitve. Zaradi pametnega (pa tudi dragega) sistema na Švedskem podjetja delajo dobiček, drag sistem si torej lahko privoščijo, pri nas pa podjetja crkujejo v slabem sistemu. Poštenim podjetnikom bo država nakopala nov strošek, nepošteni računov še vedno ne bodo izdajali. Še kakšen od poštenih bo šel v javno službo, se bo še bolj napopal na državne jasli, ali pa dvignil roke in se odselil v Avstrijo. Tam vas komaj čakajo!
2. Novi seznam klasifikacije državnih naložb. Čeprav je mali čudež, da po neuradnih informacijah med strateškimi naložbami države ne bodo več Krka, Petrola ali Gorenje – ta podjetja je politika od nekdaj imela »rada« -, je povsem nerazumno, da ostajata strateški zavarovalnici. Medtem ko bi bilo še razumljivo, da se Zpiz ne želi odreči svojim 35 odstotkom Triglava, ne najdem nobene racionalne razlage, zakaj bi bilo koristno, da država obdrži 28 odstotkov največje zavarovalnice ali 30-odstotni delež Save Re. Zakaj, razen za cuzanje družb prek »svetovalnih« in »marketinških« pogodb za »zaslužne« – kot bi temu pri obiskih Janeza Zemljariča rekli v UKC – in za politične projekte, kot je branjenje »nacionalnega interesa«, ki to ni?!
3. Kadrovanje: ko smo za včerajšnjo številko Financ raziskovali, kako bolj transparentno in strokovno bo zdaj kadrovanje v državnih družbah – tako, ja, piše v koalicijski pogodbi -, se je z vsakim klicem potrjevalo, da premier Cerar ne ve, kaj pametno kadrovanje pomeni. Neumni in ne pametni strankarski kadrovski vrtiljaki se namreč vrtijo, kot so se vsa leta tranzicije – ki očitno ne bo končana nikoli – z imeni, ki so že jahala na naših denarnicah.
Več lahko preberete v Financah.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
