P. Lah, Siol: Melania Trump je znanilka temnih časov za zahodne vrednote

Izkoristimo te ure, ko naveličani in prestrašeni čakamo na razplet predsedniških volitev v Združenih državah Amerike, za razmislek o svoji sedanjosti in prihodnosti. Lepotica Melania ni edina stvar, ki Slovenijo povezuje z deželo Trumpa in Clintonove. Morda nam bo pogled v čezatlantsko zrcalo pomagal, da bomo lažje razumeli sami sebe.

Ko sem pred dvajsetimi leti prvič od blizu izkusil ZDA, sem občudoval odprtost prebivalcev in njihovo zmožnost za sožitje v različnosti. Za mladega Slovenca z živo izkušnjo tako enopartijske enoumnosti kot sveže razpihanega ognja starih nasprotij je bila ameriška izkušnja osvežujoča, saj je dokazovala, da je mogoče sobivati z razlikami in navkljub razlikam.

Mogoče je, da sodelujeva in se vzajemno spoštujeva, tudi če obstajajo globoke razlike med nama. Mogoče je, da se na sosedov uspeh ne odzovem z nevoščljivostjo, zagrenjenostjo ali celo napadalnostjo.

Če jaz ne morem vladati, tudi ti ne boš!

Moja selitev v ZDA je sovpadla z drugim mandatom Billa Clintona. Takrat je že bilo mogoče opaziti prve znake globoke razdeljenosti med Američani. Republikanci pod vodstvom Newta Gingritcha so se bolj kot z vladanjem ukvarjali s tem, kako bi spodkopali predsednika in demokrate. Busheva ekipa neokonservativcev je državo zapletla v drage vojne, po Obamovi zmagi pa so vladi še naprej metali polena pod noge. Če jaz ne morem vladati, tudi ti ne boš! Pa če vse hudič pobere!

In hudič pridno pobira.

Ta izkušnja je nam Slovencem žal dobro poznana. Izključevanje je v Sloveniji postalo uradna politika v trenutku, ko je Komunistična partija izsilila podreditev preostalih članic Osvobodilne fronte. Kot vsi dobro vemo, ta politika nikoli ni bila obsojena in zavržena. Tiste, ki se niso želeli podrediti, je čakala smrt. Saj komunisti niso bili prvi v Sloveniji, ki so poskusili zagreniti življenje svojim idejnim in političnim nasprotnikom.

Že pred vojno so ministri v bizantinskem delu Jugoslavije favorizirali družinske člane, v habsburškem pa strankarske in ideološke pristaše. Ampak ne za ceno izničenja nasprotnika. In niti ne za ceno uničenja države. Če učitelj ali sodnik nista bila po volji ministra, sta bila premeščena, morda se jima je znižala plača. Ni pa se jima bilo treba bati, da ju bodo ponoči ubili, njiju in še njuno družino povrhu. Politična preigravanja za prevlado so eno, izključevanje, ki pripelje do izničenja nasprotnika in spodkoplje temelje civiliziranega sožitja, je čisto nekaj drugega.

Človek proti Človeštvu

Dolgo časa je veljalo, da je bistvena razlika med (evropskima) Zahodom in Vzhodom v njunem odnosu do človeka. Zahod je bil sinonim za humanizem, razsvetljenstvo, demokracijo, pravo in svobodo. Vzhod je utelešal nasprotje tega: kolektivizem, mračnost, oblastniška samovolja, nesvoboda.

Koliko je na evropskem Vzhodu (in bizantinskem Jugu) veljalo človekovo življenje, nazorno prikazujejo statistike žrtev druge svetovne vojne. V vzhodnih (boljševistvičnih) državah je bilo do desetkrat več žrtev kot v zahodnih državah: nekaj zaradi nekompetentnih voditeljev, ki so vojake in civiliste pošiljali v gotovo smrt, nekaj zaradi protislovanskega rasizma nacističnega agresorja, veliko pa preprosto zato, ker boljševiki niso pobijali le napadalcev, ampak tudi lastne ljudi.

Bistvena razlika med Vzhodom in Zahodom je bila v tem, da je po zahodnem pojmovanju človekovo življenje najvišja, absolutna vrednota. Na Vzhodu, v mešanici modernih kolektivističnih ideologij in srednjeveškega bizantizma, posameznik praviloma potegne “ta kratko” in je žrtvovan na oltarju Človeštva, Proletariata, Države in podobnih idej.

Da je v (delno) okupirani Franciji, v kateri je živelo precej Judov, za posledicami vojne umrlo 1,4 odstotka prebivalstva, v (delno) okupirani Sovjetski zvezi s podobno številčno judovsko manjšino pa 14 odstotkov, je zgolj statistična ponazoritev te globoke razlike med evropskim Vzhodom in Zahodom. Zahod ceni človeka in zna relativizirati medsebojne razlike.

Razvoj od kavalirstva do ženskarstva

V luči tega zgodovinskega ekskurza lahko za Združene države Amerike 21. stoletja rečemo, da se odmikajo od vrednot Zahoda. Polarizacija se krepi, demokrati in republikanci se medsebojno izključujejo, Trumpova retorika ne dopušča prostora za “gentlemen’s agreement”: kandidat in njegovi navijači (fan je skrajšava za fanatik) Hillary označujejo za pokvarjeno, pravijo, da jo je treba poslati v zapor, da je morilka, ker je proti zakonski prepovedi splava, in tako naprej.

Več: Siol