P. Gregorčič, Slovenski čas: Javno in zasebno šolstvo nista na različnih bregovih

Konec leta 2012 smo trije predlagatelji (dvoji starši otrok, ki se šolajo na OŠ Alojzija Šuštarja, in Zavod sv. Stanislava, ustanovitelj te šole) na ustavno sodišče vložili vsak svojo pobudo za oceno ustavnosti. V njej smo izpodbijali prvi stavek drugega odstavka 86. člena Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki pravi: »Zasebni šoli, ki izvaja programe iz prvega odstavka tega člena, se za izvedbo programa zagotavlja 85 % sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje programa javne šole.« Dve leti po tem, 4. decembra 2014, je ustavno sodišče presodilo, da je izpodbijana zakonska določba v nasprotju z Ustavo RS, ter naložilo državnemu zboru, naj ugotovljeno protiustavnost v roku enega leta odpravi; naj torej izenači financiranje izvedbe javno veljavnih programov zasebnih in javnih osnovnih šol.

Drugega stavka drugega odstavka 86. člena ZOFVI, ki pravi: »Zasebnim šolam ne pripadajo sredstva za naložbe, investicijsko vzdrževanje in opremo,« predlagatelji nismo izpodbijali. Tako morajo ustanovitelji zasebnih šol še vedno kriti vse stroške investicij in opreme. Pri tem se v javnosti običajno pozabi povedati, da se stroški zasebnih šol v grobem delijo na tri dele, in sicer: (i) na stroške izvajanja javno veljavnega dela programa; (ii) na stroške razširjenega dela programa (ki je za posamezno zasebno šolo specifičen in se razlikuje od programa v javnih šolah); ter (iii) na stroške investicij in opreme. Odločba ustavnega sodišča se torej nanaša zgolj na prvi del stroškov – torej na financiranje tistega dela programa, ki je v javni in zasebni osnovni šoli enak. Ostale stroške bomo še vedno krili starši oz. ustanovitelj.

Skupaj za razvoj kakovostnejšega in bolj raznolikega šolstva

Odločitev ustavnega sodišča je v javnosti povzročila različne in burne odzive. Mediji pa so jo – vsaj, kolikor sem zadevo spremljal sam – večinoma povsem napačno povzemali. Tako sem npr. na dan, ko je bila odločba javno objavljena, na enem večjih slovenskih medijskih portalov zasledil naslov Šolnine na zasebnih šolah so neustavne, čeprav šolnine sploh niso bile predmet ustavne presoje. Ko pa medijsko poročanje in komentiranje uideta iz polja resničnih dejstev, postane razprava nujno ideološka. To se je tudi v resnici zgodilo. Prek medijev in soočenj se je poskušalo dajati vtis, da sta slovensko javno in zasebno šolstvo vsak na svojem bregu. Sam sem prepričan, da to v resnici ni res. Temu pritrjuje tudi Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v RS, ki v svoji analizi na področju zasebnega šolstva ugotavlja, »da v Sloveniji zasebne šole bogatijo šolski sistem«. Prav tako so zasebne šole, ki izvajajo javno veljavni program, po 11. členu ZOFVI del mreže javnih šol. Zato menim, da bi bilo prav to koristno in smiselno izhodišče za razmišljanje o slovenskem šolstvu v prihodnosti.

Prepričan sem, da se lahko javne in zasebne šole, ki skupaj tvorijo mrežo javnih šol, druge od drugih učijo in dopolnjujejo ter tako skupaj pripomorejo k razvoju kakovostnejšega in bolj raznolikega šolstva pri nas. Ne gre namreč spregledati dejstva, da smo ljudje različni in da je zato pluralnost nosilcev izobraževanja sestavni del sodobne demokratične družbe. Verjamem tudi, da lahko zasebne in javne šole z izmenjavo izkušenj celo iščejo poti in načine, kako in kje je mogoče privarčevati. Dane finančne razmere so pač dejstvo, ki se ga ne sme in ne more zanikati ali spregledati. Tako zanikanje tudi ne bi bilo najbolj vzgojno. Menim namreč, da odrasli otroke vzgajamo predvsem z zgledom. Osebno verjamem in kot oče tako tudi ravnam, da je otroka, ki ga želimo vzgojiti v samostojno in odgovorno odraslo osebo, nujno treba naučiti tudi tega, da je želje potrebno znati odložiti oz. prilagoditi danim razmeram. Zato se nikakor ne morem strinjati z izjavo učiteljice, ki je v soočenju mnenj na nacionalni televiziji dejala: »Na šolstvu in kulturi se ne bi smelo nikoli varčevati.« Sam sem mnenja, da je prav na vseh področjih življenja potrebno ravnati varčno, skrbno in skladno z danimi razmerami. Prepričan sem, da je v tem duhu potrebno vzgajati tudi otroke – z zgledom. Ne samo doma, ampak tudi v šolah; in ne samo na področjih, ki se nas posebej ne dotaknejo, ampak predvsem na tistih, ki nas celo osebno zadenejo (pri drugem zna varčevati vsak, osebna rast pa se prične šele, ko se tega lotiš pri sebi).

Več lahko preberete v Slovenskem času.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.