Kdo nasprotuje slovenski kulturi in evropskim vrednotam v javnem šolstvu?

Država mora za svoj obstoj zagotoviti temeljne predpostavke. Prva med njimi so državljanke in državljani. V njihovem imenu in zanje se namreč izvaja državna oblast v sistemu, ki ga imenujemo demokracija. Demokracijo pa lahko izvajajo samo državljani kot politični subjekti (cives), če imajo ustrezno znanje in državljansko zavest kot odraz kulture države in civilizacije, katere del so.

Slovenija je država vseh svojih državljank in državljanov, ki temelji na trajni in neodtujljivi pravici slovenskega naroda do samoodločbe. Slovenski demos je že ob osamosvojitvi, še posebej pa z referendumom za pristop k Evropski uniji, torej dvakrat, izrazil plebiscitarno soglasje, da Republika Slovenija je in ostane evropska Slovenija. Kot narod s svojo slovensko kulturo smo se samoohranili skozi stoletja, da bi lahko, kot smo zadnjih trideset let, živeli kot del svobodne Evrope, ponosni na njeno kulturno, versko in humanistično dediščino, iz katere so se razvile univerzalne vrednote nedotakljivosti in neodtujljivosti človekovih pravic, svobode, demokracije, enakopravnosti in pravne države. Vse to so zapovedi, ki vejejo iz slovenske ustave in evropskega prava, katerega del smo.

Prav zato se spodaj Zakon, ki tega ne bi zahteval, bi bil namreč protiustaven. Pedagoška stroka, ki temu nasprotuje, pa očitno ne razume bistva svojega poslanstva v demokratični in pravni državi. Kot taka torej ni niti pedagoška, še manj pa stroka. Pri javnem delovanju jo očitno vodijo prav tisti motivi, ki jih sama očita demokratično izvoljenim poslancem Državnega zbora. Namreč politika, in to v njih samih.

Epidemija, v katero je bila Slovenija, tako kot ves preostali svet, pahnjena v zadnjih dveh letih, je pokazala, kako globok je slovenski državljanski primanjkljaj. Ta se odraža v izrazito pomanjkljivi družbeni zavesti, da smo vsi skupaj na istem čolnu, ki ga prežemajo slovenska kultura in evropske vrednote, in da moramo drug do drugega izkazovati strpnost, sočutje in solidarnost. Zavračanje vzgoje in izobraževanja o slovenski kulturi in evropskih vrednotah je najlepši dokaz, da vzrok za nastale razmere v največji meri izvira iz socializacijskega procesa, v katerem so naši otroci zaupani slovenskemu šolstvu in domnevni pedagoški stroki.

Ta v bistvu že tri desetletja pred koristi otrok, pred cilj ustvarjanja aktivnih državljank in državljanov, vzgojenih v slovenski kulturi in evropskih vrednotah, očitno postavlja svoje parcialne, sindikalne, neredko tudi politične interese. Tako ravnanje je zavržno: do otrok, do njihovih staršev, ki šolam svoje otroke zaupajo v vzgojo in izobraževanje, pa tudi do države, ki jo je slovenski narod ustvaril šele potem, ko je v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikoval svojo narodno samobitnost. S pristopom, kot ga danes zagovarjajo predstavniki pedagoške stroke, te narodne samobitnosti in slovenske državnosti v Evropski uniji ne bi dosegli nikoli. Prav tako pa ta pristop ogroža temeljne vrednostne predpostavke za obstoj slovenske države v prihodnosti. S tako šolo in šolniki je slovenski narod dobesedno obsojen na izumrtje, slovenska demokracija pa na potop, ki se je v veliki meri že začel.

Spodaj podpisani zato pozivamo, da se v Republiki Sloveniji začne široka in vključujoča, strokovna in obče državljanska razprava o tem, kakšno šolstvo v Sloveniji dejansko imamo, kdo ga vodi, kdo in kako poučuje in vzgaja naše otroke, in kakšno šolstvo bi glede na ustavo in evropske vrednote 21. stoletja zares morali imeti.

Boris Pahor

dr. Matej Avbelj

Marko Balažic

dr. Peter Gregorčič
mag. Agneza Florjančič
dr. Boštjan Brezovnik
dr. Janez Cerkovnik
dr. Boštjan Ferk
dr. Petra Ferk

dr. Urška Florjančič
Sandi Igličar
dr. Gorazd Justinek
Mirjam Kopše
mag. Janez Kunc
Marija Lebar
dr. Jernej Letnar Černič
Metka Oblak
dr. Jernej Podlipnik
Amedeja Rodman
dr. Luka Martin Tomažič
dr. Nada Trunk Širca
dr. Boštjan M. Turk
dr. Žiga Turk
Ivana Zajc
dr. Ciril Zevnik
dr. Luka Zevnik
Metka Zevnik