Kdo je bil v resnici kriv za vračanje domobrancev?

Zločin stoletja je bil tajno organiziran in do same izvršitve ga ni bilo mogoče niti predvidevati. Edini krivec je angleška vojska, najverjetneje tudi Churchill, ki je za to nujno moral dati svoje soglasje in ukaz. Narodni odbor je napravil, kar je mogel. Dvakrat je posredoval pri angleški vojski, prvič, ko je predstavil domobranstvo, drugič pa že med samim vračanjem.

Pohabljeni narod?!

Za nas Slovence je prazničnost 9. maja najmanj dvomljiva, saj zmaga nad fašizmom in nacizmom, ki nas upravičeno lahko navduši, pomeni hkrati tudi zmago revolucije, zmago komunizma in zamenjavo enega totalitarizma z drugim. Prepričan sem, da si večina slovenskega naroda take zmage ni želela.

Pogovor s Filipom Terčeljem

Rodil si se v Grivčah, v župniji Šturje. Oče Filip te je učil delati, mama Marija pa te je učila sočutja do ubogih. Postal si garač za širjenje Božjega kraljestva, služabnik ubogih, bolnih, preganjanih in … Beri dalje

Zločin in sprava

Zgodovino naj pišejo zgodovinarji, vendar pa morajo biti »naši in zagovorniki revolucije«, ne smejo odkrivati dejstev, smejo le dopolnjevati pravljico o osvobajanju, ki naj prekrije zločine revolucionarjev. Tak pristop je zahteval 50 let, da smo jih odkrili. Danes, 70 let po usodnih dogodkih, smo doživeli prvi pokop nedolžnih žrtev. Vsekakor je to dogodek, ki nas ohrabruje, vendar ne omogoča sprave.

S. Granda, Družina: Srebrenica

Vsakoletna spominska prireditev v Srebrenici, kjer je bilo pobitih več kot 8300 mož in dečkov samo zato, ker so bili muslimani oziroma za Srbe »Turci«, me temeljito pretrese. Genocid, ki ga srbska politika ne prizna, … Beri dalje

Filip Terčelj – ob obletnici nekega zločina

7. januarja 1946 sta se Filip Terčelj in Franc Krašna skupaj odpravila v dolino proti Železnikom, nameravala sta z avtobusom nadaljevati proti Ljubljani. Na poti sta ju aretirala neznana moška in ju blizu Davče izročila enoti KNOJ-a, ki je stražila nekdanjo jugoslovansko-italijansko mejo. Knojevci so Terčelja in Krašno ustrelili v Štulčevi grapi in ju zakopali v gozdu.

R. Bider, Radio Ognjišče: Spominske trojke

V tednu pred enajstim julijem so bile tudi pri nas najbrž mnoge oči uprte v Srebrenico, na spominsko slovesnost ob dvajseti obletnici genocida nad bošnjaškim prebivalstvom. Kakšne misli se utrinjajo Slovencem ob tem? Predstavljam si, … Beri dalje

Odsotnost komunizma

Mi bo kdo očital, da vedno znova pogrevam iste teme? Da je že zdavnaj prišel čas, ko bi morali preteklost pustiti preteklosti ter končno začeti živeti sedanjost in prihodnost. Popolnoma bi se strinjala s tem, če me ne bi ta nezaznavnost zločina, storjenega na naših tleh, vedno znova ne vznemirjala. Ob takem pomanjkanju kakršnega koli občutja kesanja, groze, bolečine ali podobnih čustev, se pač vedno znova sprašujem, kaj se je zgodilo z nami.

F. Koncilija: 30 let po zločinu v Varšavi

Poljski duhovnik in mučenec, blaženi Jerzy Popieluszko Te dni, letošnjega 19. oktobra bo minilo natanko trideset let, od kar je takratna poljska komunistična oblast na krut način ubila duhovnika in mučenca, blaženega Jerzyja Popieluszka. Pravijo, … Beri dalje

Ob Konfinu

Narod, ki se s svojo sodno vejo oblasti ni dotaknil Konfina, je izgubil pravico dotikati se česarkoli drugega. Potem ko so boljševiki enkrat med 21. in 25. junijem leta 1945 uprizorili Konfin, tudi tisti, ki so vedeli ali vsaj slutili, kaj se je nekje med Grčaricami in Glažuto zgodilo, o tem niso govorili. Boljševikom sicer ni bilo treba objavljati nobenih tovrstnih prepovedi, ker so imeli že dovolj dokazov, da jezik več ne deluje; da že nekaj časa ni več cel in svoboden.

Sprava z resnico

Letos mineva 70 let od krutega zločina v vasi Orehovica pri Izlakah, ki ga je zagrešila nemška SS enota iz Izlak, po napadu partizanov na vojaški avto in uboju treh vojakov in poveljnika. Nemška posadka je naslednjo noč požgala tri domačije v bližini napada, v ognju in pod streli so ugasnila življenja šestnajstih nedolžnih žrtev. V slovenskem prostoru ta zločin ni tako prepoznaven, kot so dogodki iz Dražgoš, čeprav so vzporednice očitne: pridemo, napademo, se umaknemo, vas pa prepustimo sovražniku.

Osvobodilna vojna in revolucija

V predstavitvi svojih spoznanj, ki so povezana s tem prelomnim časom in s temi prelomnimi dogodki, si bom pomagal z zgodbami partizanov, ki so v teh dogajanjih so-delovali in so mi o svojih izkušnjah pripovedovali po vojni. Imel sem srečo, da sem se večkrat pogovarjal z dvema, ki sta šla v partizane že leta 1941. Rad sem poslušal njune zgodbe in sem ju vedno spodbujal, da sta mi pripovedovala o svojih doživetjih.

Otroci morajo trpeti

V teh dneh smo ponovno odprli temo krivde, dokazovanja, žrtev. Svojci žrtev trpijo, ker resnica ni bila še nikoli dokazana. Lahko bi bila, če bi odprli vrata v arhiv, kjer je ostalo še nekaj dokumentov s potrebnimi podatki. Neizrečena resnica, ki sicer boli, nas vedno bolj razdvaja. Povzroča občutke krivde na eni in sramu na drugi strani tudi generacijam, ki same niti rojene niso bile v času, ko so se zločini dogajali. Kot sramotna dediščina se prenaša iz roda v rod in temu ni videti konca.