V dejanju spomina in sprave

Dan državnosti, 25. junij 2015, praznik Republike Slovenije, samostojne države, o kateri so sanjale že davne generacije Slovencev. In obenem leto, ko mineva 70 let od konca 2. svetovne vojne, v kateri so svet zajeli morija, nasilje in gorje neverjetnih razsežnosti. Vojna, ki je usodno in kruto prizadela naš narod in povzročila delitev med nami, ki še traja. Kako narediti korak k spravi. Odrasli skavti so ga naredili v Kočevske Rogu v smislu pobude “Slovenija ima srce”?

V. Taufer, Delo: Javno pismo kamniškim meščanom

Spoštovani meščani in izvoljeni predstavniki občinskih svetov Kamnika in Komende, lepo in za slovensko poezijo razveseljivo novico, da ste želeli kamniški knjižnici dati ime po liriku Francetu Balantiču, svojem rojaku, enem naših najboljših pesnikov v … Beri dalje

Dokler ni obžalovanja, ostajajo rane odprte

Številnim spominskim prireditvam ob 70. obletnici konca 2. svetovne vojne se pridružujemo tudi mi, Koroški Slovenci. Ta današnji skupni popoldan, katerega del je tudi obhajanje svete maše v naši stolnici, se želimo posvetiti temu prelomnemu … Beri dalje

Kristus v Hudi jami

Francoski filozof, teoretik postmodernega ateizma, André Glucksmann je pred poldrugim desetletjem spisal knjigo Tretja smrt Boga. V njej pravi, da je Bog umrl trikrat: prvič na križu, drugič v knjigah Marxa in Nietzscheja, tretjič v … Beri dalje

Kot državljani smo dolžni vzdigniti glas

Dovolj je brezčutnega in brezbrižnega odnosa države, ki z birokratskim mešetarjenjem skrbi za to, da se krivda naših pokojnih ne prekliče in da se jih kot drugorazredne anonimneže ohranja odmaknjene od dostojnega družinskega groba ali urejene skupne grobnice. Ti križi izzivajo vse tiste, ki iščejo opravičilo za poboje, da obrnejo svoj pogled sem in se zamislijo.

70 let potem: iskanje resnice in sprave ob izgubljenem spominu

V teh dneh pa se ponovno zdi, da je prav osnovno človeško sočutje tista vrednota, ki nam je v slovenskem prostoru mnogokrat primanjkuje, ko govorimo o strahotah, ki smo si jih zadali v preteklosti. Travme preteklosti ostajajo še kako žive in boleče in brez njihovega ozdravljenja ne bo uspešne prihodnosti.

Podobe v naših glavah

Čigav je Časnik? Kam ga umestiti? To vprašanje se nam skoraj instinktivno porodi ob srečanju z medijem. Instinktiven je pogosto tudi odgovor: naš je, njihov je. Kadar to ni na prvi pogled očitno, potem je to skoraj dokaz za to, da je njihov. Na nagonski ravni so zadeve preproste in binarne: dober – slab, naš – njihov, prijatelj – sovražnik …

Ideološki »holokavst« in sprava

Totalitarna hudodelstva, ki so se izvršila na Notranjskem in drugod po Sloveniji, verjetno nikdar ne bodo pozabljena. Ob tem pa se pojavlja vprašanje ali se Slovenci iz dogodkov, ki so se zgodili pri nas pred 70 leti lahko kaj naučimo, ali pa se bo čez čas potrdil rek, »da se zgodovina ponavlja«.

Smejati se skupaj v Sloveniji

Med počitnicami z družino odhajamo na obisk k prijateljem v ZDA. Ko to povemo znancem, vprašajo ali nameravamo tam tudi ostati. Ne nismo nameravali. A občutek, da se v Sloveniji skoraj nič ne spreminja na … Beri dalje

Neodpustljivost (po)vojnih zločinov?

Mesec maj vedno znova prebuja zgodovinsko in ideološko retoriko. Zastavlja se vprašanje, kaj ostane njenim poražencem oz. žrtvam nasploh, ne glede na njihovo politično barvo? Je to le bridka človeška stiska, ki jo spremljajo izgnanstvo, žalost, sovraštvo in neodpuščanje?