Čigav je Časnik? Kam ga umestiti? To vprašanje se nam skoraj instinktivno porodi ob srečanju z medijem. Instinktiven je pogosto tudi odgovor: naš je, njihov je. Kadar to ni na prvi pogled očitno, potem je to skoraj dokaz za to, da je njihov. Na nagonski ravni so zadeve preproste in binarne: dober – slab, naš – njihov, prijatelj – sovražnik … Gazela v savani se mora bliskovito odzvati na nenaden premik v bližnjem grmu. Ni časa za radovednost in kompleksno analizo: napačna presoja pomeni smrt, zato je za žival »logično«, da je nezaupljiva do vsega in da zaupa le svoji čredi. Binarna logika nagona gazelo zapre v krut in nevaren svet, ki ji omogoča preživetje in nič več.
Kakšen pa je Časnikov svet? Živalsko-binaren, podobno kot gazelin, ali že malo bolj izdelan? O tem nekaj povedo tri preproste statistike.
Glave v oblakih?
Če gre verjeti besednemu oblaku, potem Časnikovi bralci živijo v svetu, ki ga obvladujejo Janez Janša, Borut Pahor in Zoran Janković. Ob njih najdemo še Milana Kučana, Danila Turka, Alenko Bratušek, Mira Cerarja in papeža Frančiška, pa Gregorja Viranta, Lojzeta Peterleta, Jožeta Možino, Angelo Merkel in celo Igorja Lukšiča in Josipa Broza Tita. Pisana zasedba, ki jo boste videli skupaj le v Časnikovem besednem oblaku in na prazničnem sprejemu pri ameriškem veleposlaniku. Naj so mi omenjeni ljudje všeč ali ne, naj se z njimi strinjam ali ne – tu so, pomemben del mojega sveta, ki ga zaznamujejo tudi družbene inštitucije: mediji, Cerkev, NSi, SDS, vlada, Slovenija, družina in država. Levica je močnejša od desnice, komunizem prevlada tako nad socializmom kot nad demokracijo, končen okus tej enolončnici dajo privatizacija, sprava, kriza, protesti, referendum in mladi.
Predvidljivi Slovenci
(Znanec, ki se ukvarja z raziskavami javnega mnenja, mi je za Slovence dejal, da z dvema vprašanjema dobiš odgovore na vse. Vprašaš jih, kakšen je njihov odnos do partizanov-domobrancev in do Cerkve. Ko dobiš odgovor na to, lahko z veliko zanesljivostjo predvidiš odgovore na večino družbeno relevantnih vprašanj, od družinskega zakonika do privatizacije do naklonjenosti Natu in tako naprej. Ta preprostost zelo olajša delo raziskovalcem javnega mnenja in politikantom, ki točno vedo, na katero tipko morajo pritisniti, da Slovenca požene v zrak. Malo manj koristi imamo od tega Slovenci.)
Nazaj k temam. Partizani, revolucija in sorodni pojmi se pojavijo v nekako 170 člankih, domobranci v tridesetih. Druga svetovna vojna se pojavi v 50 člankih. Povojni poboji in grobišča 100, sprava 160. Cerkev 220, družina in z njo povezane teme 365. Zanimivo, da je 70 let po zaključku druge svetovne vojne v Slovencih še vedno živ predvsem konflikt med (komunističnimi) revolucionarji in domobranci ter z njim povezana sprava.
Eros – Thanatos
To so torej najbolj zastopane tematike na Časniku. O temah odločajo uredniki. Kako pa se zadeva pokaže z vidika bralcev? Najbolj brana prispevka govorita o smrti in spolnosti. Alojz Gradnik nas je poznal bolje, kot si mislimo! Če v tem sklopu obravnavamo tudi tematiko družinskega zakonika in popularne človeške zgodbe (Pedro Opeka, pričevalci), se pokaže, da nas bralce zanimajo zadeve, ki so povezane z življenjem. Podobno bran je sklop tem partizani-revolucija-domobranci-poboji.
Gazela si ne more ustvariti sveta po svoji meri. Trava in levinja sta danosti, na kateri gazela nima nobenega vpliva. Drugače je s človekom. Svet, ki sem ga pravkar opisal na osnovi Časnikovih statistik, je naš ne le v tem smislu, da v njem prebivamo, ampak tudi v tem smislu, da ga oblikujemo. Večina Evrope živi v svetu, ki ga je pred 70 leti uničila vojna, ki je oživel in ima za sabo rekordno dolgo obdobje brez vojaških spopadov. Naš svet zaznamuje revolucija, domobranstvo, poboji in sprava. Obvladujejo ga Janez Janša, Borut Pahor in Zoran Janković. Časnik veliko piše o njih, ker so pomembni. Tudi obratno je res: pomembni so, ker Časnik in drugi pišejo o njih, mi pa to beremo.
Konec koncev vendarle jaz odločam, kdo in kaj je pomembno v mojem svetu. Kadar ne pokajo puške, prav tako lahko izbiram, na kakšen način bom obravnaval ljudi in tematike. Lahko sem gazela, ki vse doživlja kot napetost med življenjem in smrtjo, med našimi in vašimi. Lahko pa sem tudi človek.
Pripis uredništva: ob ponedeljkih na Časniku objavljamo uredniški komentar, ki ga vsak teden pripravi eden izmed članov uredništva.
