Če v precep vzamemo našega katoličana, vidimo nešteto ovčic, ki nočejo biti niti »strokovnjaki«, kaj šele resnični poznavalci za »staro« levico, in jih zato lažje premotijo njihove sodobne akcije. Vsaj toliko, da jih spravijo v dvom in pasivnost. Mimogrede: če ne bi bilo tako, se nam niti za hip ne bilo treba bati za izid referenduma o družinskem zakoniku.
Ko je nekdo trdno prepričan, da ima veliko znanja in zelo razvite spretnosti, potem rečemo, da je samozavesten, da ima visoko samospoštovanje, zaupanje vase. Ampak tu je glavno vprašanje samoocenjevanje. To, da ima nekdo pozitivno … Beri dalje
Lahkotnost in vehementnost politično-akademske srenje pri pojasnjevanju razlogov za izplačevanje dodatkov me skrbi. Skrbi, ker je vedno bolj jasno, da smo poleg rušilnih gospodarsko političnih spreg zdaj dobili še eno elito, ki se ji zdi, … Beri dalje
Vse je tako prepleteno, da je Ljubljana ena sama velika družina. Njegova. Jankovićeva. Mi, prebivalci, smo tista druga družina, v kleti. Le kaj bodo povprečnemu Ljubljančanu – ki živi v še vedno predrago najetem stanovanju in ponižno, ne, ponižano (!) čaka na paket Karitas, da lahko preživi do konca meseca in to kljub temu, da ima službo – mostovi, s katerimi se gospod rad pohvali?
Nenavadno je izzivanje nosilcev titoizma (Kučan, Zemljarič, Kristan, Roter …), ki se nočejo pogovarjati z nami. Naročajo si intervjuje pri režimskih medijih (Mladina, Nedeljski …) in nam skušajo še naprej ukazovati, da naj spoštujemo tabuje titoizma. Med temi je bil tabu »nič nismo vedeli« najbolj zločinski.