Popolnoma neznano je, da imamo Slovenci (Sloveneti, Sloventje, Veneti) med najstarejšimi opisi bogov arhaično besedo – izraz za boginjo Zemla. Dokaz za to se je ohranil na bronastem ogledalu, ki je bil najden na območju današnje severne Italije, takrat poseljene z Veneti.
Vprašanje privatizacije se v slovenski javnosti ne postavlja več kot ekonomska dilema. Prej bi lahko rekli kot del neke folklore. V skoraj štiriindvajsetih letih, odkar je Slovenija samostojna, so bile že večkrat izrečene načelne besede, da so danes drugačni časi, da mora zasebni kapital odločneje vstopiti v slovensko gospodarstvo, da je potrebno ekonomske vzvode depolitizirati. Ampak vse to je bilo vselej samo prazno govoričenje. Bla, bla, bla…
Slovenska pomlad, čeprav predstavlja ključni moment slovenske zgodovine, se ni vpisala v zgodovinsko zavest širšega prebivalstva. Gibanje, ki bi zaradi svojega notranjega pluralizma lahko služilo kot referenčna točka sodobne slovenske državljanske zavesti, ostaja domena zgolj enega političnega tabora. Dejstvo, da slovenska pomlad ni dobila svojega mesta v nacionalnem kanonu, je eden od razlogov, da je postala del politične mitologije ene same strani.
V naših srcih in glavah vlada velik nered. Preveč je takih, ki nekritično in bolestno žalujejo za Jugovino in hočejo nazaj tja. V ječo narodov, v nesvobodo, nazaj v rdeči Titov raj, kjer je bilo vse boljše, čeprav smo čokolado kupovali v Celovcu, kavbojke pa v Trstu. Nepregledne kolone, šikaniranja UDBE in splošna nesvoboda so pozabljeni. Ostaja le napačen spomin na »lepe zlate čase« SFRJ.
Med najbolj učinkovitimi novodobnimi trženjskimi triki pri nas je zagotovo slogan o najboljšem sosedu. Slogan, ki je dosegel tako vsesplošno sprejetost in identifikacijo, da lahko govorimo o mitu. O mitu najboljšega soseda Trgovsko podjetje se … Beri dalje