Kdo je Slovenec?

V nekaterih ušesih to vprašanje lahko zveni malce fašistično. Pa je res? Menim, da je to predvsem stvar osebne identitete, tako kot ime in priimek ter lokalna oziroma pokrajinska pripadnosti (Štajerc, Korošec, Primorec, Ljubljančan, Rovtar … Beri dalje

Kar ni tuje, zaničuje

Državna meja se je drastično poostrila po koncu druge svetovne vojne, saj je ločevala svobodni zahodni svet od barbarstva, ki je streljalo na vsakogar, ki bi hotel zapustiti socialistični raj. Je pa meja krog in krog Slovenije zarezovala v naše narodno tkivo in medsebojno odtujevala notranji od zunanjih delov.

Zakaj se izničuje slovenska kultura in identiteta?

Zakaj se izničuje slovenska kultura in identiteta ter s tem krši naše osebno dostojanstvo, mednarodna konvencija  in državotvornost Slovenije?! Čeprav je naša država Slovenija leta 2008 ratificirala z zakonom Mednarodno Unescovo konvencijo o varovanju nesnovne … Beri dalje

Gender in gradnja babilonskega stolpa

Zgodba o babilonskem stolpu nam je znana. Bog ljudem pomeša jezike, dandanes pa akterji mešanja jezika postanejo ljudje sami. Promotorji genderizma (teorie spola) spreminjajo jezik na treh ravneh: določene besede namerno opuščajo ali pa jim dajo negativen prizvok; nekaterim besedam vzamejo prvotni pomen in ga nadomestijo s svojim in si izmišljujejo nove, nerazumljive izraze.

Zmagali smo po besedi, pesmi, knjigi

Slovenci ne praznujemo starodavnih bitk, kot jih praznujejo Španci in Srbi. Slovenci tudi nimamo prazničnega spomina na velike popotnike in pomorščake, kot ga imajo Portugalci. Slovenci nimamo svojih kraljev, ki bi jih lahko slavili kot … Beri dalje

S. Granda, Družina: Kulturni praznik

Slovenski odnos do lastne kulture naj bi bil evropska, če že ne svetovna posebnost. Dejansko sta ji namenjena dva praznika, tudi dan reformacije. Čeprav je bil Prešernov dan sprva povsem ideološki, ga je večina Slovencev, … Beri dalje

SSKJ – Lenin je mrtev, Gramsci deluje

V primeru polemike, ki se je dvignila ob definiciji družine v novem Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), ne bom nasedel tistim, ki pravijo, da gre za nepomembno črkarsko pravdo in za še en izbruh hipersenzibilnih klerikalcev. Že zato ne, ker tudi avtorji te definicije v SSKJ niso vpisali nepremišljeno in mimogrede.

Ob Konfinu

Narod, ki se s svojo sodno vejo oblasti ni dotaknil Konfina, je izgubil pravico dotikati se česarkoli drugega. Potem ko so boljševiki enkrat med 21. in 25. junijem leta 1945 uprizorili Konfin, tudi tisti, ki so vedeli ali vsaj slutili, kaj se je nekje med Grčaricami in Glažuto zgodilo, o tem niso govorili. Boljševikom sicer ni bilo treba objavljati nobenih tovrstnih prepovedi, ker so imeli že dovolj dokazov, da jezik več ne deluje; da že nekaj časa ni več cel in svoboden.

Najbrž je že prepozno!

Priznam, da je pričujoče pisanje utrujajoče. In žalostno. Dolgočasno, tudi. Ker se bom pri pisanju spet ponavljal, ker bo marsikateri bralec rekel: “Pa saj je o tem že pisal”! Ker bodo drugi rekli: “Glej ga, … Beri dalje

V arhiv s slovenščino

Zadnje tedne se ponovno ukvarjamo z arhivi. In z vprašanjem ali bodo po zadnji sprejeti noveli bolj ali manj odprti. Obeta se nam referendum, na katerem naj bi državljani odločali, ali želimo odprte ali zaprte arhive (pustimo ob strani, da smo se o tem ne dolgo tega že izrekali). Toda, če dobro premislim, kaj naj bi sploh odpirali, ko pa so za razumevanje naše zgodovine ključni dokumenti tako ali tako uničeni.

V šoli odrešenja

Mladi in stari Otroci se danes v šolah, vsaj v bolj razvitih državah je tako, dokaj hitro začnejo učiti tujih jezikov. V ozadju je prisotna ideja, da znanje jezikov človeku odpira vrata v svet, s … Beri dalje

Smeti? Kakšne smeti?

Včeraj je v naši državi potekala akcija Očistimo Slovenijo, v kateri je sodelovalo več kot 230.000 prostovoljcev, kar je vredno vseh pohval in zaradi česar je naša dežela zopet bolj čista. Vsaj kar se smeti … Beri dalje