Avtogol za anale

“Preslagivanje” je v teh dneh pri naših južnih sosedih poleg, morda, izraza “huligani” modna beseda. Za njen preboj v ospredje je najzaslužnejši Tomislav Karamarko, tisti možakar, ki je na začudenje vseh zrušil vlado stranke, ki jo vodi. Dogodke pri sosedih je vredno vzeti nekoliko pod lupo tudi zato, ker nam ne morejo uiti nekatere vzporednice z dogajanjem v domačih logih iz bližnje preteklosti.

Kdo je zmagal na Hrvaškem?

Pojav stranke Most neodvisnih list nekoliko spominja na pojav Državljanske liste Gregorja Viranta na volitvah leta 2011. V DLGV so pomembno vlogo igrali sošolci pravniki, v Mostu bodo imeli glavno besedo kolegi zdravniki. Prgomet se je razšel s Kramarkom podobno kot Virant z Janšo. Most zahteva liberalne gospodarske reforme, je pa manj liberalen, kot je bilo moštvo okrog Janeza Šušteršiča.

Mirno naprej

Ob zadnji prisluškovalno-arbitražni aferi so se oglasili nekateri nasprotniki arbitražnega reševanja spora s ponovljenimi očitki, da to ne bo dobro za Slovenijo. Sam pa ob tem kot eden redkih »desnih« zagovornikov arbitraže, vidim ravno dodatni argument za pravilnost slovenske referendumske odločitve.

Matej Kovač: Neznosna lahkost nasprotovanja privatizaciji

Moji hrvaški kolegi sicer niso veseli, ko to rečem, ampak vse težave, ki jih imamo v Sloveniji, so na Hrvaškem, razen redkih izjem, še mnogo večje: javni dolg, proračunski primanjkljaj, nezaposlenost, moč raznih interesnih skupin. Sam opazim dve razliki. Ljudje so kljub večjemu siromaštvu bolj optimistični in bančni sistem se v krizi ni sesul.

Naivna slovenska politika in diplomacija

Dogajanja okoli arbitražnega sporazuma so se na slovenski strani prevesila v popolno burlesko. Nerešeno vprašanje meje s Hrvaško nam tako že od osamosvojitve naprej kot Demoklejev meč visi nad nami. Odprtega vprašanja se v resnici sploh nismo lotili, vsakokratna oblast ga je odrivala na stran, kar nam nakazuje njeno nesposobnost razvozlati ta gordijski vozel.

Zunaj je znotraj

Ponovil bom ne ravno tako redko izrečeno modrost, da zunanjepolitične zgodbe pogosto več povedo o notranjepolitičnih razmerjih kot o velikem svetovnem odru, kar ne velja samo za velikanske Združene države Amerike ali Rusijo, ampak tudi za bistveno manjše države. Slovenija pač ni izjema.

U. Esih, Večer: Jalova enotnost

Takega soglasja v hrvaški politiki, kot smo ga včeraj opazovali v hrvaškem saboru, se ne spomnijo niti najbolj izkušeni hrvaški politiki. Niti Jadranka Kosor, ki v Sloveniji pooseblja arbitražo, ta je včeraj s plebiscitarno večino … Beri dalje

Adijo arbitraža

Rešitev o kateri sta se pogovarjala zdaj že odstopljena Sekolec in Drenikova, sicer za Slovenijo ni najboljša. Ni taka kot je bilo stanje na terenu 25. junija 1991, zato se je težko strinjati s tezo, da se tehtnica bolj nagiba na slovensko kot hrvaško stran. Kljub temu je Hrvate očitno zmotila bolj, naši diplomati pa pregovorno nekaterih stvari ne znajo držati za zobmi.