“Preslagivanje” je v teh dneh pri naših južnih sosedih poleg, morda, izraza “huligani” modna beseda. Za njen preboj v ospredje je najzaslužnejši Tomislav Karamarko, tisti možakar, ki je na začudenje vseh zrušil vlado stranke, ki jo vodi. Dogodke pri sosedih je vredno vzeti nekoliko pod lupo tudi zato, ker nam ne morejo uiti nekatere vzporednice z dogajanjem v domačih logih iz bližnje preteklosti.
Za četrtek, 17. marca, je arbitražno sodišče, ki naj bi določilo mejo med Slovenijo in Hrvaško, razpisalo ustno obravnavo, ki pa se je po prisluškovalni aferi Hrvaška ne namerava udeležiti. Dr. Marka Pavliho, rednega profesorja na … Beri dalje
Hrvaška gospodarska elita je bila prisiljena poslovati po zahodnih standardih, medtem ko je naša dolgo lahko računala na podporo domačih bank in “čudaških financ”, pravi podjetnik Matej Kovač. Je bilo vodenje podjetja na Hrvaškem vaša … Beri dalje
Nedeljske hrvaške volitve imajo poleg praktično neodločenega izida še eno zanimivost: novo koalicijo Most, ki je dobila 19 glasov zaradi revolta do dveh največjih strank. Politična sila, sestavljena iz relativno novih fac. Zrasla je na … Beri dalje
Včerajšnji nastop predsednika vlade Mira Cerarja pred novinarji je dokončno uradno potrdil, kar smo nekateri mediji o ograji na južni schengenski meji vedeli že več tednov. Vseeno pa je čudno sovpadal s pomembnim in simbolnim … Beri dalje
Pojav stranke Most neodvisnih list nekoliko spominja na pojav Državljanske liste Gregorja Viranta na volitvah leta 2011. V DLGV so pomembno vlogo igrali sošolci pravniki, v Mostu bodo imeli glavno besedo kolegi zdravniki. Prgomet se je razšel s Kramarkom podobno kot Virant z Janšo. Most zahteva liberalne gospodarske reforme, je pa manj liberalen, kot je bilo moštvo okrog Janeza Šušteršiča.
Medtem ko na Hrvaškem bliskovita reformna politika ministra za zdravje Siniše Varge buri duhove kot preveč radikalna, Slovenija na večje korake ministrice Milojke Kolar Celarc v zdravstvu še čaka. Hrvaški minister za zdravje iz socialdemokratskih … Beri dalje
Pričujoči člankek je bil 25. oktobra letos objavljen v tedniku Glas Koncila, eni najuglednejših in najbolj branih publikacij na Hrvaškem. Govori o skupni dediščini titoizma, ki še danes stiska Slovenijo in Hrvaško. Slovenska verzija se … Beri dalje
Južna soseda je letos že dvakrat grdo izigrala Slovenijo: najprej s torpediranjem arbitražnega sodišča, zdaj v predvolilnem času pa še z (i)legalnimi ekonomskimi migranti, za katere je ustvarila koridor do schengenske meje s Slovenijo. Vroča … Beri dalje
Počitnice so končane in čas je za obujanje spominov. “Kako je lep ta naš Jadran, na vsem svetu ni lepšega morja!” je rekla neka gospa, in ko sem vprašal, ali je bila na oddihu v … Beri dalje
Ob zadnji prisluškovalno-arbitražni aferi so se oglasili nekateri nasprotniki arbitražnega reševanja spora s ponovljenimi očitki, da to ne bo dobro za Slovenijo. Sam pa ob tem kot eden redkih »desnih« zagovornikov arbitraže, vidim ravno dodatni argument za pravilnost slovenske referendumske odločitve.
Moji hrvaški kolegi sicer niso veseli, ko to rečem, ampak vse težave, ki jih imamo v Sloveniji, so na Hrvaškem, razen redkih izjem, še mnogo večje: javni dolg, proračunski primanjkljaj, nezaposlenost, moč raznih interesnih skupin. Sam opazim dve razliki. Ljudje so kljub večjemu siromaštvu bolj optimistični in bančni sistem se v krizi ni sesul.
Dolgoletni predsednik Komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, upokojeni ljubljanski nadškof Anton Stres je v pogovoru za Radio Ognjišče izrazil obžalovanje zaradi ostrih izjav Komisije Pravičnost in mir pri Hrvaški škofovski konferenci. Ta … Beri dalje
Razmišljal sem, o čem pisati v tokratnem komentarju. Načrtno sem se želel izogniti reševanju mejnega spora z našo južno sosedo, saj je bilo o tem prelitega že veliko preveč črnila in besed. A glej ga … Beri dalje
Dogajanja okoli arbitražnega sporazuma so se na slovenski strani prevesila v popolno burlesko. Nerešeno vprašanje meje s Hrvaško nam tako že od osamosvojitve naprej kot Demoklejev meč visi nad nami. Odprtega vprašanja se v resnici sploh nismo lotili, vsakokratna oblast ga je odrivala na stran, kar nam nakazuje njeno nesposobnost razvozlati ta gordijski vozel.
Ponovil bom ne ravno tako redko izrečeno modrost, da zunanjepolitične zgodbe pogosto več povedo o notranjepolitičnih razmerjih kot o velikem svetovnem odru, kar ne velja samo za velikanske Združene države Amerike ali Rusijo, ampak tudi za bistveno manjše države. Slovenija pač ni izjema.
Takega soglasja v hrvaški politiki, kot smo ga včeraj opazovali v hrvaškem saboru, se ne spomnijo niti najbolj izkušeni hrvaški politiki. Niti Jadranka Kosor, ki v Sloveniji pooseblja arbitražo, ta je včeraj s plebiscitarno večino … Beri dalje
Rešitev o kateri sta se pogovarjala zdaj že odstopljena Sekolec in Drenikova, sicer za Slovenijo ni najboljša. Ni taka kot je bilo stanje na terenu 25. junija 1991, zato se je težko strinjati s tezo, da se tehtnica bolj nagiba na slovensko kot hrvaško stran. Kljub temu je Hrvate očitno zmotila bolj, naši diplomati pa pregovorno nekaterih stvari ne znajo držati za zobmi.
Realpolitika je definirana kot politika, ki temelji na praktičnih in materialnih dejavnikih in ne teoretičnih ali etičnih ciljih. Ime igre je torej pragmatizem. Realizem in pragmatizem, kot ga je v 19. stoletju uporabljal Otto von … Beri dalje
Hrvaška »kasetna bomba« bo udarila precej široko, lahko tudi tam, odkoder je prišla S kolegom Ivom Vajglom sva na temo arbitraže sinoči gostovala v oddaji 24UR ZVEČER. Kot sem dejal, je težava očitno ta, da … Beri dalje