Marsikdo se še spomni politika in diplomata Matije Malešiča, na njegovega očeta, pravnika in pisatelja Matijo Malešiča se pa redko kdo še spomni. Pa so njegove knjige, nekoč zelo priljubljene, še na razpolago v slovenskih splošnih knjižnicah, na dLib.si pa je mogoče dobiti kar nekaj njegove kratke proze, ki je vredna branja.
Poezija Franca Kriegla je izpovedno vezana na podoživljanje ločenosti od doma in svojcev, na bojazen in trpljenje zaradi njihovih bolezni in na žalost ob smrti; preveva jo občutje vsesplošne nesreče in negotovosti spričo vojnih spopadov malodane apokaliptičnih razsežnosti; navdajata jo strah in skrb za domačijo; za zanemarjena polja, živino in travnike; za slovenski narod.
Za svoj dušni blagor so muslimani v Logu pod Mangrtom, v neposredni bližini vojaškega pokopališča, leta 1916 zgradili mošejo. Po koncu vojne so v te kraje prišli Italijani in od mošeje ni ostal kamen na kamnu. Ostali pa so številni muslimanski grobovi na pokopališču.
Za nekatere levičarske aktiviste je nesprejemljivo, če javno poveš, da si ponosen Slovenec. »Ne vem, kaj bi na to dejal general Rudolf Maister, ki nam je postavil enega od temeljev za nastanek naše države,« je ob koncu pogovora še omenil naš sogovornik.
Ob pripravi tega prispevka sem se spomnil na pesem, ki jo običajno slišim na pokopališčih za Vse svete. Doberdob, slovenskih fantov grob. Pesem mi je bila od nekdaj všeč. Vedno me je zanimalo, kako je … Beri dalje
Prve svetovne vojne nihče ni pričakoval in po dobrih štirih letih uničujočih bojev je bil dobršen del Evrope razdeljen, razdejan in v pomanjkanju. Na svetovno prizorišče so zmagoslavno vkorakale Združene države Amerike, ki vojne pravzaprav … Beri dalje
Vojna je neprijetna reč. Če se pa dogaja v visokogorju, pa to še toliko bolj velja. Od leta 1915 do 1918 je frontna črta med Avstrijo in Italijo potekala od Tržaškega zaliva vse tja do … Beri dalje
Skupnost, ki živi ob bregovih najbolj bistre evropske reke, nam dokazuje, koliko bogastva, moralnega in materialnega, lahko prinese ljubezen do svoje zemlje ob spoštovanju spomina. Odločitev, da ste v Kobarid povabili Italijana za govornika ob … Beri dalje
Prva svetovna vojna (1914–1918) je bila prvi globalni spopad v človeški zgodovini in je zaznamovala na milijone ljudi. Kmalu po začetku je vojna zajela več kot deset držav, do njenega konca jeseni 1918 je v … Beri dalje
23. maja 2015 bo poteklo točno sto let od kar je Kraljevina Italija zahrbtno izstopila iz sporazuma Centralnih sil in napadla Avstro-Ogrsko monarhijo. Nemško govoreči Avstrijci in slovanski narodi monarhije so Italijo imeli za dednega … Beri dalje
Ostanki grozot 1. svetovne vojne na Soški fronti, natančneje na Čukli pod Rombonom, ki se dviguje nad Bovcem in na hribu Rabelnik v bližini Bovca. Po teh hribih je navkljub skoraj stoletni oddaljenosti še polno ostankov bojev: od izstrelkov razdrapanih pobočij, bodečih žic, železja, ostankov poslopij, kavern, pokopališč, …
Na začetku prve svetovne vojne je na splošno prevladovala vojaška doktrina, ki je bojno zmago pripisovala množičnim pehotnim napadom. Za podkrepitev te doktrine so uvedli različna nova orožja, kot so bile ročne granate, strupeni plini, … Beri dalje