V četrtek, 17. septembra 2015, je v galeriji Družina potekala okrogla miza ob predstavitvi slovenskega prevoda okrožnice papeža Frančiška o skrbi za naš skupni dom z naslovom »Laudato si’« (Hvaljen, moj Gospod). Gostje – ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, urednik zbirke Cerkveni dokumenti dr. Rafko Valenčič, klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, strokovnjak za krajinsko ekologijo dr. Janez Pirnat, ter biolog in naravovarstvenik Jurij Dobravec – so najprej kratko predstavili svoje poglede na odmevno papeževo okrožnico.
Nadškof Stanislav Zore je poudaril, da je obravnavana tematika pereča. Okolje smo dobili v upravljanje in od naše odgovornosti ali neodgovornosti je odvisno, kakšnega bomo pustili zanamcem. Izpostavil je zgled Frančiška Asiškega, na katerega se papež pogosto sklicuje, ter poudaril, da Frančiškova drža do sveta izhaja iz njegove ljubezni do Boga. Vse stvarstvo izhaja iz Božje ljubezni, zato ga nima pravice izkoriščati. Človek in stvarstvo skupaj tvorita celoto, ki je ne smemo ločevati.
Dr. Lučka Kajfež Bogataj je izrazila veselje, da je to, na kar znanost opozarja že desetletja, sedaj končno naletelo na prava ušesa. Papež je dobro prepoznal paradigmo potrošništva in težave, ki iz nje izhajajo. Vse namreč temelji na nenehni rasti, ki pa ni mogoča. Ko se rast ustavi, nastopijo hude težave z revščino in brezposelnostjo. Tako papeževa okoljska okrožnica presega zgolj ekološka vprašanja, ampak se dotika tudi moralnih in socialnih.
Na to se je naslonil tudi dr. Rafko Valenčič. Okrožnico je najprej umestil v širši kontekst in poudaril, da je že Pavel VI. v okrožnici O delu za razvoj narodov (Populorum progressio, 1967) postavil načelo o celostnem razvoju. To misel je povzel tudi papež Frančišek. Gre za prvo okrožnico v zgodovini katoliške Cerkve, ki je posvečena ekološkim vprašanjem. Ne gre torej za doktrinalni dokument, temveč je bolj podobna okrožnicam družbenega nauka Cerkve, nudi pa širok večdisciplinaren pogled na problematiko. Ekologijo namreč tesno poveže z vprašanji pravičnosti, duhovnosti, antropologije in filozofije.
Dr. Janez Pirnat, ki je poskrbel za strokovni pregled prevoda, je povedal, da ga je presenetila lepota jezika, s katerim je papež predstavil tako resne teme. Navedel je nekaj primerov iz okrožnice, ki so ga nagovorili. Papež spodbuja k stmenju in občudovanju narave, brez česar hitro postanemo oblastniki in izkoriščevalci. Opozarja, da ni prav, da so ljudje v mestih prikrajšani za telesni stik z naravo (št. 44). Ustavi se tudi pri problematiki brezposelnosti, saj delo ne le omogoča fizično preživetje, ampak tudi daje človeku dostojanstvo (št. 128). Čeprav okrožnica govori o ekoloških vprašanjih, pa ne zavrača tehnološkega razvoja, ki pa mora biti usmerjen v dobro vseh ljudi.
Jurij Dobravec je udeležence opomnil, da logika povračil ni evangeljska logika. Nagrade za našo (ne)odgovornost v odnosu do narave ne bomo prejeli mi, ampak zanamci. Udeležence okrogle mize je spodbudil, naj okrožnico berejo naglas, s svojimi poudarki. Nato pa naj v naravi molče prisluhnejo.
Po predstavitvah je sledila razprava, v kateri so gostje poudarili, da je ena od specifik papeževe okrožnice tudi ta, da je namenjena vsem ljudem, saj se dotika problematik celotnega sveta. »Če bi jo omejili samo na Cerkev, bi zgrešili namen papeža,« je zatrdil nadškof. V nadaljevanju so se dotaknili tudi vidika ekološke vzgoje, ki se mora začeti že v družini in šoli, temeljiti pa mora na zgledu staršev ter vzgojnih delavcev. Dotaknili so se tudi prihajajočega apostolskega potovanja papeža Frančiška v ZDA, kjer obstaja tudi precej nasprotnikov okrožnice. Dr. Valenčič je poudaril, da ne gre za doktrinalni dokument, zato je možna določena svoboda. Dr. Kajfež Bogatajeva pa je dodala, da je boljši trk različnih mnenj kot pa brezbrižnost.
