Avtor: Urška Makovec. Vir: Družina. Ob reakciji ljudstva, ki zaradi ugotovitev v poročilu protikorupcijske komisije zahteva odstop predsednika vlade, bi se morda zdelo, da smo postali zrela demokracija. Tak občutek za čast javne funkcije najdemo le pri narodih, ki se ponašajo z dolgo demokratično tradicijo. Pa si moramo vendarle priznati, da smo še daleč od nje. Demokracija namreč zahteva odgovornega in treznega človeka, sposobnega sprejemati samostojne odločitve, nam pa že neko poročilo (ob izdatni pomoči medijev) žal popolnoma zamegli kompas.
V demokracijah zahodnega kova so si (preiskovalne in sodne) inštitucije s svojim pravičnim delom prislužile ugled in spoštovanje. Zato ni čudno, da politiki odstopajo že, če taka inštitucija samo posumi, da je z njihovim delom kaj narobe. Pri nas pa sodni organi ne obsodijo niti tistih, ki so delali zločine proti človeštvu, procesi padajo zaradi najbolj primitivnih napak preiskovalnih organov, protikorupcijska komisija pa izdaja neka poročila, ki tudi po mnenju strokovnjakov ne bi preživela nobene revizije. Taki organi pač niso verodostojni, državljanom pa so verjetno bolj v breme kot pomoč.
Cena za rušenje domnevno koruptivnega politika je in še bo namreč zelo visoka. Upam, da se motim, ko domnevam, da jo bomo računali v milijardah evrov, ki jih bomo plačali mi, državljani, da o zapravljenih letih normalnega razvoja družbe in države niti ne govorim. V tem smislu je odgovornost snovalcev političnega preobrata, ki smo mu priča, strahotna. Državo (in s tem usodo premnogih posameznikov) pahniti v negotovost po tem, ko ji je končno začelo kazati bolje, je naravnost zločinsko!
Pridružujem se očitkom, da so tudi privrženci predsednika vlade (delno) izgubili razsodnost, ko uporabljajo agresivno besedišče in nepotrebne provokacije. A metanje dejanj enih in drugih v isti koš bi bilo popolnoma neprimerno in nepravično. Govorjenje, da so »vsi isti«, je le izgovor za neodgovorno ravnanje in relativizacijo.
Negotovost zaradi vsega, kar prihaja, pa so minulo nedeljo presekale evangeljske besede: »Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim. Poslal me je, da oznanim jetnikom prostost in slepim vid, da pustim zatirane na prostost, da oznanim leto, ki je ljubo Gospodu« (Lk 4,18–19). Za črnogledost torej ne sme biti prostora. Ne glede na vse je prav letošnje leto ljubo Gospodu!
Vir: Družina
