Ob bolj naklonjeni zakonodaji bi bili podjetniki uspešnejši

Foto: Notranjsko-primorske novice.
Foto: Notranjsko-primorske novice.

V logaškem Domu Marte in Marije je bila 11. novembra zanimiva okrogla miza o sodelovanju gospodarstva in lokalne skupnosti. Za iztočnico je organizator, Časnik.si, vzel nizozemski primer: regionalna uprava spremeni pristop do gospodarskih subjektov, tako da aktivno pristopi k podjetnikom in pripravi rešitve, ki jih čim bolj stimulirajo. Sinergije, ki jih s tem vzpodbudijo, povzročijo večjo učinkovitost in družbeno odgovornost podjetnikov.

Časnik.si je na okroglo mizo povabil logaškega župana Berta Menarda, predsednika logaške obrtno-podjetniške zbornice Bogdana Oblaka in direktorico zbornice Osrednjeslovenske regije pri GZS Marto Turk. Okroglo mizo je vodil dr. Drago Rudel.

Skupna misel vseh udeležencev okrogle mize je bila, da politične in gospodarske razmere v državi in predvsem na lokalni ravni niso na nivoju podobnih sistemskih rešitev kot v nizozemskem primeru. Da bi podoben pristop obrodil sadove, bi se morala spremeniti predvsem miselnost vpletenih, v večji meri zakonodajalca in politike.

Ob bolj naklonjeni zakonodaji bi bili podjetniki uspešnejši

Uspešno podjetniško delovanje je skupna značilnost vseh treh govorcev; poznavanje področja je v nadaljevanju okrogle mize diktiralo teme in možne rešitve. Menard je ob prevzemu županske funkcije zapustil uspešno družinsko podjetje, katerega ustanovitelj je; Turkova je ena prvih podjetnic v samostojni Sloveniji, sicer pa mentorica mladih, start-up podjetnikov in zagovornica ženskega podjetništva; Bogdan Oblak pa je znani logaški podjetnik. Delili so enotno stališče, da bi bili lahko podjetniki še uspešnejši, če bi jim bili zakonodaja in družbena klima bolj naklonjeni.

V iskanju rešitev so soočili svoja stališča. Medtem ko je Turkova zagovarjala idejo o večji vključenosti mladih, uporabi sodobnih informacijskih orodij v poslovanju podjetij in odpiranju na tuje trge, kar bi podjetnike naredilo bolj konkurenčne, je Oblak videl rešitev predvsem v implementaciji rešitev, ki so v drugih okoljih uspešne, in to na vseh nivojih. Poudaril je pomen malega gospodarstva, zasebnikov in samozaposlenih, ki so v strukturi pravnih subjektov v logaški občini v večini.

Menard: Uradniki morajo gospodarstvo prepoznati kot glavni generator razvoja

Menard, ki mu teče drugi mandat župana, je opozoril na razliko v razmišljanju uradnikov in podjetnikov. Po njegovem miselni preskok državne uprave kot snovalca in izvrševalca zakonov tudi na področju gospodarstva ne bo optimalen, dokler uradniki ne bodo priznali gospodarstva kot glavnega generatorja razvoja, dodane vrednosti, blaginje in blagostanja družbe. Omeniti je treba, da je logaška občina ena redkih, kjer deluje gospodarski svet kot posvetovalni organ župana. Z delom je začel to jesen. Menard je v razpravi zagovarjal stališče, da ob trenutni zakonodaji občina lahko podjetniku nudi omejen nabor ukrepov za lažje delovanje in ob tem izpostavil višino nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča kot enega konkretnih mehanizmov. Po njegovem mnenju lokalna gospodarstva premalo pozornosti posvečajo dobri infrastrukturi in splošni klimi v lokalnem okolju, kar bi prav tako lahko bil eden od kazalnikov dobrega sodelovanja gospodarstva in lokalne skupnosti.

Govorci so se dotaknili še enega vidika, družbene odgovornosti podjetij. Po Oblakovem mnenju je delovnopravna zakonodaja še vedno zelo rigidna, saj ne omogoča selekcije kadrov, s čimer bi ob povečani produktivnosti dvignili konkurenčnost. Zaposlovati in odpuščati – predvsem slabe kadre –, ni enostavno, po njegovem mnenju bi se zakonodajalec zelo približal podjetnikom, če bi to področje bolje uredil. Da se družbena odgovornost podjetnikov kaže v podpori lokalnim društvom, zvezam in posameznikom je z Oblakom soglašal tudi Berto Menard.

Z začeto mislijo o večji vpetosti in angažiranju izobraženih mladih v podjetniško in družbeno okolje je Turkova nadaljevala tudi ob tem vprašanju; samo kompetentni zaposlenci bodo namreč dovolj samozavestni, da bodo razmere na trgu dela razumeli kot konkurenčno prednost in ne pomanjkljivost, fleksibilnost pa jim bo izziv in ne težava.

Zapisala: Jelka Lekše, najprej objavljeno v Notranjsko-primorskih novicah.